Brkatega poštarja je Hitler narisal leta 1935. Foto:
Brkatega poštarja je Hitler narisal leta 1935. Foto:
Adolf Hitler
Na svetu je še vedno veliko zbirateljev vsega v zvezi s Hitlerjem. Foto: EPA

Portret brkatega nemškega poštarja iz vojnega obdobja, ki je nastal pod čopičem Adolfa Hitlerja, bi lahko uvrstili nekam med karikaturo in naivno slikarstvo. Zgolj umetniška vrednost dela gotovo ni bila vzrok tega, da je slika na dražbi v Cornwallu v začetku meseca dosegla ceno 5200 britanskih funtov. Zanjo sta se potegovala le dva zasebna zbiratelja (oba želita ostati anonimna); slika je na koncu postala last domačina, prebivalca Cornwalla.

Portret poštarja je na dražbi prodal Mike Palmer, zbiratelj nacističnih spominkov, ki pa zatrjuje, da se se z ideologijo za njimi ne istoveti. Vseeno dodaja, da je bil Hitler vegeterijanec in ljubitelj živali, kar nam lahko služi kot dokaz, da je v vsakem človeku kaj dobrega.

Sliko je iz Nemčije prinesel nek prijatelj Otta Gunscheja, kar je le povečalo njen “sloves”. Gunsche, Führerjeva desna roka (pobliže ga je prikazal tudi Olivier Hirschbiegel s filmom Propad), je bile den zadnjih ki je Hitlerja in Evo Braun videl živa. Sam je kasneje deset let preživel v sovjetskem ujetništvu, umrl pa je leta 2003.

Umetnik kot mlad mož
Ko je bodoči diktator med letoma 1907 in 1912 prebival na Dunaju, se je z velikim veseljem posvečal slikanju razglednic in slik, ki služijo bolj kot okras okvirju. Po selitvi v Munchen jenapredoval k akvarelom in upodobil večino okoliških cerkva.

Hitlerjeve umetniške napore so neizogibno potisnile ob stran druge, zamudnejše aktivnosti, na primer poskus svetovne prevlade. Vseeno pa je vsa svoja dela pazljivo spravljal in varoval pred vojno vihro; zasegla jih je šele ameriška vojska po njegovi smrti.

Izgnan iz dražbenih hiš
Vse od takrat se na tržišču občasno pojavi kakšno Hitlerjevo delo, ki prvotnemu lastniku prinese nekje med pet in dvajset tisoč funtov. Ta številka niti ni tako visoka, če upoštevamo, kako veliko vlogo je imel “slikar” v novejši svetovni zgodovini, razlog pa se tiči v tem, da večina velikih dražbenih hiš, kakršna je na primer Sotheby’s, Hitlerjevih del noče preprodajati. Za njihov nakup se ne zanima niti Nemški zgodovinski muzej v Berlinu.