A nova analiza starih arhivov, ki jo je objavil časnik The New York Times, je pokazala, kako vztrajno so nekdaj nacistične družine pritiskale na uradnike, da bi se dokopale do umetniških del, za katera so bile prepričane, da jim pripadajo. Pogosto so take taktike tudi obrodile sadove.

Družina Henriette von Schirach, Hitlerjeve osebne tajnice, je menda moledovala pri uradnikih Bavarske državne slikarske zbirke, da bi "dobili nazaj" skoraj 300 umetnin. Med njimi je bila tudi majhna krajina, Pogled na nizozemski trg, delo flamskega mojstra Jana van der Heydena. Pred vojno je bila last Gottlieba in Mathilde Kraus, judovskega para, ki je moral na vrat na nos zbežati iz svojega doma na Dunaju. Za seboj sta pustila pazljivo zapakirano zbirko umetnin, ki jo je leta 1941 v celoti zasegel Gestapo.

Von Schirachovi je uspelo odgovorne prepričati, da so ji sliko prodali nazaj za drobiž (300 takratnih mark, kar bi danes naneslo dobrih 500 evrov). Poanta zgodbe je preprosta. "Okradli so mojo družino," je za New York Times jasno povedal 62-letni John Graykowski, pravnuk zakoncev Kraus. "In potem so plen vrnili tipu, ki jo je okradel. Kako je to mogoče?"

No, arhivi pričajo o tem, da je v petdesetih in šestdesetih letih na stotine umetnin odpotovalo ravno v roke nacistov, ki so si jih med vojno prilastili, vključno z na primer vdovo Hermanna Göringa, drugega moža tretjega rajha, ki si je nagrabil ogromno umetniško zbirko.

Osamljen primer razkril celo mrežo goljufij
To sramotno poglavje zgodovine je na dan prišlo šele, ker se je Graykowski lotil iskanja približno 160 izginulih del iz zbirke svojih prastaršev. Londonska neprofitna organizacija, ki mu je pri tem pomagala, je kmalu ugotovila, da obravnavani primer še zdaleč ni osamljen. "Takemu postopku so rekli 'vrnitvena prodaja'," je za omenjeni časnik pojasnila direktorica organizacije Anne Webber. "Zakaj so slike vrnili njim in ne ljudem, ki so jim bile ukradene? Nihče ni vedel."

Dokumentacija priča o tem, da je oče Henriette von Schirach, Heinrich Hoffmann, ki je med vojno delal kot Hitlerjev fotograf, vložil zahtevek za vrnitev 278 umetnin, ki so jih iz Nemčije odnesli Varuhi zapuščine, enota zavezniških vojakov, ki je skrbela za odkrivanje in reševanje naropanih dragocenosti. Američani mu niso zaupali, a je hčerka nadaljevala njegovo delo in do leta 1953 so družini obljubili že vrnitev 89 slik. (Neko antično mizo je nazaj dobila tako, da je preprodajalca antikvitet prepričala, da je v petdesetih podpisal potrdilo, da je kos leta 1932 kupila pri njem.)

Afera odmeva v Nemčiji
O "vrnitvenih prodajah" je prvi junija pisal münchenski časnik Süddeutsche Zeitung in sprožil val političnih očitkov. Prejšnji teden je bavarski parlament že naročil preiskavo in poročilo o sistematičnem vračanju umetnin nacističnim družinam in računico, koliko del ostaja v državni lasti, a bi se dediče njihovih lastnikov dalo izslediti.

Soočenje z zlom je edina pot naprej
Na strani tistih, ki zahtevajo preiskavo, je tudi Ferdinand von Schirach, vnuk zgoraj omenjene Hitlerjeve tajnice (njegov dedek je bil zaradi množične deportacije avstrijskih Judov 20 let za zapahi). "Izvedeti moramo za vse zlo," pravi. "To je edini način, da bomo lahko z njim živeli."

Graykovski upa, da bo zgodba njegove družine potrkala na vest zasebnih zbiralcev, ki imajo doma kakšne "problematične" kose. Njegova prastarša sta bila že stara, ko sta prišla v ZDA, je povedal za omenjeni časnik. Vse izgube, ki sta jih utrpela na Dunaju, so ju tako zaznamovale, da do smrti nista več govorila nemško. "Morda bodo ljudje začutili moralno obvezo, da ukrepajo. Moja babica je bila umetnica in njena dela so na seznamih ukradenih umetnin. Torej ima nekdo umetnino moje babice v svoji dnevni sobi. Nikoli je nisem poznal. Želel bi si imeti vsaj nekaj njenega."