Oglas
Del zidu, ki slovi kot East Side Gallery, so pretekli petek začeli rušiti, da bi naredili prostor za gradnjo luksuznih stanovanj in za brv prek reke Spree. Še pred prihodom kakšnih 300 protestnikov so žerjavi že naredili 1,5-metrsko luknjo. "Nihče ne potrebuje luknje v zidu, naj se jo čim prej sanira," je na razpravi v berlinskem senatu dejal Wowereit, ki se je tudi v intervjuju za RBB postavil na stran zagovornikov, da je treba ostanek zidu ohraniti kot spomenik hladne vojne.
Foto: Demonstracije tokrat proti rušenju berlinskega zidu
Protestniki so pred galerijo, ki se sicer razteza v dolžini 1,3 kilometra, postavili živi zid, dva dni pozneje se je pri East Side Gallery zbralo okrog 6.000 ljudi. S transparenti, kot so 'Zid mora ostati' in 'Zavzemimo berlinski Wall Street', so mirno protestirali proti rušenju zidu, ki je Berlin delil do leta 1989.
Obdobje, ki ga ne bi smeli pozabiti
O ironični situaciji, v kateri si Berlinčani, ki so se nekoč zavzemali za rušenje zidu, zdaj prizadevajo za ohranitev ohranjenega bloka, so se razpisali številni tuji mediji. Standard piše, da bi bila sramota, če bi galerijo porušili, saj ta ni zgolj ena osrednjih turističnih znamenitosti mesta, ampak tudi spomin na obdobje, ki je pomembno zaznamovalo Berlin, Nemčijo in ves svet. Razpravo o ohranitvi zidu razumejo številni turisti tudi v širšem kontekstu ohranjanja spomenikov, ki pričajo o nemirni zgodovini Berlina, nekaterih sosesk in živahnega urbanega kulturnega življenja.
East Side Gallery, ki so jo vzpostavili leta 1990, obsega dela 120 mednarodnih umetnikov. Naslikali so jih na vzhodno stran ohranjenega bloka berlinskega zidu, s tem pa uravnotežili z grafiti prekrito zahodno stran. Poslikavo so pred skoraj štirimi leti obnovili za dva milijona evrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje