Odkar se je na Ptuju začela obnova dominikanskega samostana, je aktualno tudi vprašanje prihodnosti arheološke dediščine, ki je bila zaradi obnove umaknjena iz samostana. V tem se gradi nova kongresno-kulturna dvorana, zaradi gradbenih del pa so bile vse zbirke bodisi shranjene v lesene zaboje ali pa razstavljene kje drugje. Arheologinjo Vereno Vidrih Perko tako opozarja na nedopustnost dejstva, da ptujska arheološka dediščina ni na ogled.
"Obnova samostana se je začela na povsem napačen način, saj niso poskrbeli za ustrezen prenos arheološke dediščine drugam. To je katastrofa, tako za Slovence kot Ptujčane, saj si sama današnjega Ptuja sploh ne predstavljam brez arheološke dediščine."
Da bo ukrepanje nujno, se zavedajo tudi v pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož. Direktor muzeja Aleš Arih sicer upa, da bo obnova samostana prinesla tudi to, da bo del novih prostorov vendarle namenjen razstavi arheološke zbirke. Upa, da bo željo arheologov razumel tudi ptujski mestni svet.
"Mestnemu svetu bomo predlagali, da po končani prvi fazi prenove dominikanskega samostana, ki obsega ureditev večnamenske dvorane, del samostana uredimo tako, da bi v njem lahko postavili odstranjeno arheološko zbirko, ki za zdaj ni na ogled."
Najbolj skrb vzbujajoča je hramba lapidarija
Arih ob tem sicer pojasnjuje, da je del arheološke zbirke na ogled v okviru razstave Sprehod skozi tisočletja, a dejstvo je, da bo treba poskrbeti tudi za preostale arheološke najdbe. Še največ skrbi trenutno povzroča hramba lapidarija, torej zbirke kamnitih spomenikov. "Gre za veliko nevarnost, da bi v dveh letih zaboji, kjer se nahajajo ti spomeniki, preprosto propadli, to pomeni, da se lahko pojavijo poškodbe na spomenikih. Zato bi bilo potrebno vsaj del tega lapidarija ponovno razstaviti," pojasnjuje Arih.
Prvi del obnove dominikanskega samostana naj bi se končal prihodnje leto, odprtje nove dvorane v tem samostanu pa naj bi bilo aprila. Do takrat pa arheologi tudi upajo, da se bo našla rešitev za vnovično razstavo ptujske kulturne dediščine.