Oglas
Koželj, čigar delovno področje bo zlasti urbanizem, je namreč stanje urbanizma v Ljubljani komentiral: "Ljubljana je v razvoju ustavljeno mesto." Diplomirani arhitekt je poudaril, da se Ljubljana v zadnjih letih ni znašla v novih razmerah, ki jih zaznamuje pritisk kapitala. Namesto vzpostavljanja partnerstva med kapitalom in mestom se je razrasla praksa medsebojnega onemogočanja.
Omejitev in ne preprečevanje tržne logikeV teh razmerah ostajajo razvojni projekti strateškega pomena neuresničeni tudi več kot 20 let. To je pripeljalo do izrazito neuravnoteženega razvoja mesta. Predmestje se po iniciativi kapitala, ki išče cenovno najugodnejše lokacije, razvija zelo hitro, mestno jedro pa vztrajno propada. Vse skupaj spremlja stalna prometna kriza. Janez Koželj je obenem poudaril, da tržne logike ne gre slepo obsojati. Pravzaprav bi jo bilo potrebno vključiti v strategijo razvoja mestnega tkiva. Po njegovem mnenju bi bila dobrodošla uvedba bolj ohlapnih instrumentov javnega nadzora nad tržnimi procesi, ki pa bi morali veljati za vse udeležence enako in bi zagotavljali usklajeno delovanje v smeri uresničevanja zastavljenih ciljev.
Projekte prepoznamo, uresničimo pa ne
Pogoj za uveljavitev učinkovite strategije urbanističnega razvoja mesta je zavedanje, da obstajata dve obliki mesta. To sta zgodovinsko mesto, ki je bogato s kulturnimi plastmi, in sodobno mesto, ki se šele oblikuje in se zato ves čas spreminja. Koželj meni, da identifikacija ključnih projektov, ki bi oživili Ljubljano, ni težka, težje pa bo njihovo uresničenje. V Ljubljano ne bi bilo težko vnesti nekaterih skorajda nujnih novih arhitekturnih vsebin: "Po vsem mestu, tako v središču kot v predmestju, je na razpolago dovolj neizkoriščenih stavbnih zemljišč, ki bi se jih dalo sistematično zazidati."
Načrti s Kolizejem
Na to se navezuje tudi v zadnjih letih pogosto problematizirana gradnja novih arhitektur v središču mesta. Usode Kolizeja Koželj ne zna natančno napovedati, dejal pa je, da se vedno bolj razmišlja o možnosti kompromisa med rekonstrukcijo in interpretacijo, torej o "prilagojeni, vendar kar najbolj zgoščeni sodobni zazidavi, ki bi povzela nekaj spomina na nekdaj mogočno stavbo". Podoben načrt bi bilo mogoče udejaniti tudi v primeru Cukrarne, katere značilno staroindustrijsko lupino bi se dalo ohraniti in obenem v stavbo vnesti nov program.
Ovira za dober urbanistični in arhitekturni razvoj Ljubljane so tudi zamotani in dolgotrajni postopki sprejemanja urbanističnih dokumentov. Ti povzročajo stalne zamude pri uresničevanju projektov in ovirajo tudi podajanje pobud za nove urbanistične in arhitekturne projekte. Tega se zaveda tudi Janez Koželj, ki je zato napovedal: "V tej smeri nameravamo najprej poenostaviti in skrajšati postopke in projektno reorganizirati preveč pasivno in premalo kooperativno mestno upravo, da bi bila sposobna uresničiti zastavljene razvojne projekte."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje