Čeprav je že v pokoju, zgodovinarju Basu Dudoku van Heelu delo, ki ga je nizozemski mojster naslikal na vrhuncu nizozemske zlate dobe, natančneje leta 1642, ni dala miru. Več kot tri stoletja so bili možje, naslikani na tem neklasičnem skupinskem portretu neznani, nizozemski strokovnjak pa zdaj trdi, da je "prepoznal" prav vse.

"To je sijajno tako za muzej kot javnost, saj Nočna straža ni le lepa slika, ampak dodatno oživi, ko spoznamo zgodbo ljudi na njej in opazujemo njihove obraze," je ob odkritju povedal direktor zbirke muzeja Taco Dibbits.

Delu, ki meri danes 363 × 437 centimetrov, je napačna interpretacija dala naslov Nočna straža, saj so zaradi temne lazure dolgo domnevali, da gre za nočni prizor, pravzaprav pa bi bil bolj primeren naslov dela Četa Fransa Banninga Cocqa in Willema van Ruytenburcha.

Danes eno najslavnejših Rembrandtovih del, če ne celo najbolj prepoznavno, predstavlja skupinski portret divizije amsterdamske civilne straže. Ta je upodobljena v trenutku, ko se zbrani ravno pripravljajo na odhod. Civilne straže so bile sprva zadolžene za obrambo pred Španci in vzdrževanje reda, a v času nastanka Rembrandtove slike so delovale le še kot nekakšne plemiške družbe.

Iskanje pravih obrazov
Okoli leta 1715 so sliki dodali ščit z 18 imeni, a do nedavnega van Heelovega odkritja so jih z dejanskimi portreti povezali le nekaj. Nizozemski zgodovinar je identifikacije dopolnil z raziskovanjem družin, njihovega bogastva in poslovnih stikov. "V inventarjih posestev je našel celo kose oblačil in dodatkov, ki so upodobljeni na Nočni straži," so pojasnili v Rijksmuseumu. Vse te podatke je nato primerjal z različnimi pripadniki civilne straže iz leta 1642 in na tako mu je uspelo identificirati posamezne može.

Rembrandt je v skupinskem portretu tudi s pomočjo svetlobe in sence, v kateri je bil tako neverjetno vešč, zajel gibanje, kar za ta žanr sicer ni bilo značilno. S pomočjo tega učinka je hkrati pritegnil gledalčevo pozornost tudi na osrednja lika slike: kapitana Fransa Banninga Cocqa v črni opravi in poročnika Willemu van Ruytenburchu.

Danes drugačnega formata kot nekoč
V zgodnjem 18. stoletju so sliko prenesli iz Kloveniersdoelna v amsterdamsko mestno hišo. Da bi njene dimenzije ustrezale prostoru, ki so mu jo namenili, so jo leta 1715 obrezali na dveh straneh. Zaradi tega je delo ostalo brez dveh likov na levi strani slike, brez vrha arkade, balustrade in roba stopnice. Prav slednja elementa sta imela ključno vlogo pri ustvarjanju učinka gibanja figur naprej. K sreči se nam je ohranila kopija Rembrandtove umetnine, ki jo je v 17. stoletju naslikal Gerrit Lundens. Delo, ki razkriva, kašna je bila Nočna straža, preden so se je lotili s škarjami, lahko danes opazujemo v londonskem National Galleryju.

Kot so napovedali v amsterdamskem muzeju, kjer je prav Rembrandtova mojstrovina ena tistih del, ki pritegne največ obiskovalcev, bodo javnosti najnovejše odkritje predstavili v prihodnjih mesecih.

M. K.