Razstava posvečena tudi nizozemskemu umetniku, ki je za seboj pustil 600 slik, 1.200 risb in 300 grafik na ogled postavlja 150 del sedemdesetih umetnikov iz zbirke Albertine ter 40 del iz drugih zbirk. Od tega sta dve sobi namenjeni zgolj Rembrandtu, na ogled pa so tudi oljna dela, risbe ... bolj ali manj znanih slikarjevih sodobnikov.

Pretanjeno zbirateljstvo
Rembrandt tokrat ni obravnavan le kot tipičen predstavnik svojega časa, ampak je njegovo delo predstavljeno v vsej svoji raznolikosti. Zajeto je obdobje od leta 1626 do leta 1660. "Medtem ko se je večina umetnikov v 17. stoletju specializirala le za nek žanr, se je Rembrandt posvečal vsem žanrom, tako tihožitju kot krajini, tako slikarstvu kot grafiki," je ob odprtju razstave poudaril direktor muzeja Klaus Albrecht Schröder.
Kuratorka razstave Marian Bisanz-Prakken pravi, da je mnoge izmed razstavljenih slik zbral ustanovitelj muzeja Albertina vojvoda Albert Sachsen - Teschen. Unikatno postavitev pa zaokrožuje približno štirideset olj na platnu, med njimi so tudi dela Hendricka Goltziusa, Aerta van der Neera, Aelberta Cuypa in Adriaena van Ostade.

Mojster svetlobe in sence
Rembrandt van Rijn se je rodil 15. junija 1606 v številčni družini premožnemu mlinarju in pekovi hčerki. Slikarske obrti se je izučil pri umetniku Jacobu van Swanenburghu in pozneje s pomočjo znanega slikarja Pietra Lastmana v Leidnu tudi odprl slikarski studio, kjer je začel sprejemati prve učence. Kmalu je Rembrandt s svojim delom tako zaslovel, da je ponudbe začel dobivati tudi iz Amsterdama, kamor se je zaradi naročil preselil.

Rembrandt je zaslovel kot mojster slikanja svetlobe in sence. Ustvaril je brezčasne umetnine, kjer je pogosto upodabljal svetopisemske in mitske motive, rad je slikal tudi portrete, tihožitja in alegorije. Med njegove najznamenitejše umetnine lahko uvrstimo Nočno stražo, Judovsko nevesto in Abrahamovo žrtvovanje Izaka.

L. Š.