Slovenci smo v 211 letih od rojstva Franceta Prešerna živeli v desetih družbenih ureditvah, vendar se menjajo, kultura pa ostaja, je Gal Gjurin povedal v blejski galeriji Deva Puri. Nobena politika nima pravice neodgovorno delati s kulturo, Gjurin pa zahteva, da mora biti kultura nad politiko, sistemom in državo. Za odnos med politiko in kulturo pelje zadnji vlak, je zaključil svoj nagovor.

Kulturniki želijo z omenjeno akcijo sporočiti, da je trenutna raven kulture v državi zaskrbljujoča, povzema Gjurin. Kultura kot temelj družbenih diskurzov se tiče tudi gospodarstva in drugih panog, saj je temelj človeškega bivanja. Z akcijo sodelujoči torej opozarjajo na stanje duha, kulturniki pa so se zbrali, da zavrnejo sedanji položaj. Zadnji vlak je sicer prvi tovrstni projekt, je pojasnil, saj bodo spisali kulturni program, ki ga bodo poslali vladi.

Kulturni vlak so v boju za kulturno suverenost v Sloveniji prek pisma podprli tudi trije člani družine Avsenik, zamejske Slovence pa je zastopal pisatelj Marko Kravos. Slovenija je po njegovem mnenju toliko samostojna in bogata, kolikor ima kulturnih energij. Krčenje sredstev za kulturo in spodkopavanje tal kulturnikom pa je zanj zločin proti evropski raznovrstnosti etničnih identitet.

Zdrs v barbarizacijo?
Pesnik Niko Grafenauer je poudaril, da temeljna težava ni slovenska, temveč globalna: kultura se izgublja, človeštvo pa barbarizira. Kultura se po njegovih besedah od nekdaj zavzema za individualizacijo, zaradi krize, ki bo vse hujša, pa je naša civilizacija v hudem krču. Če bodo v primeru varčevanja ukinjali ministrske resorje, se Grafenauer zavzema za obstanek ministrstva za kulturo.

Pisateljica in pesnica Elza Budau se je na Bledu vprašala, kdaj se bodo Kranjcem vremena zjasnila. Oblastniki se s kulturo ponašajo le enkrat na leto, zdaj pa jo želijo potisniti na stranski tir, česar kulturniki ne smejo dopustiti. Slednje je zato pozvala, da se ne glede na status, veroizpoved, politično ali spolno usmerjenost združijo in zahtevajo, da kultura spet zaživi in nas ponovno bogati.

Slovenski skladatelj Pavel Mihelčič je opozoril, da o tem, ali je glasba dobra ali ne, ne more odločati le en državni uradnik. Opozoril je, da je bil sam obtožen zaradi oporekanja temu uradniku, v podobnem položaju pa naj bi se po njegovih besedah znašli še štirje Prešernovi nagrajenci.

Pritegnili so umetniki vseh panog
Svoj protest je v imenu plesalcev in koreografov prek pisma izrazila Bara Klemenc, v imenu fotografov Klemen Prepeluh, pisateljica Breda Smolnikar pa je povedala, da slovenskega umetnika lahko ignorirajo in vlačijo po sodiščih, vendar sama verjame, da bodo nekega dne dobili svoje mesto, saj so močni.

Zadnjega vlaka za kulturo se je udeležilo za okrog tri avtobuse umetnikov, poleg omenjenih še pesnik Veno Taufer ter glasbenika Andrej Šifrer in Matjaž Vlašič. Potem ko so se umetniki iz Ljubljane do Jesenic pripeljali z vlakom, so kulturni program z nagovori zaradi slabega vremena prestavili izpred Prešernove hiše v Vrbi v blejsko galerijo Deva Puri, nato pa prek Lesc z vlakom vrnili v Ljubljano.