Muzeju novejše zgodovine je Kučan svoja protokolarna darila predal leta 2002. V hrambo in upravljanje so prejeli okoli 700 daril, ki jih je nekdanji predsednik prejel v obdobju obeh mandatov bodisi od tujih državnikov, mednarodnih organizacij bodisi domačih funkcionarjev, podjetij, društev in posameznikov. Kmalu po prejemu so odprli razstavo, ki si jo je v dveh mesecih ogledalo okoli 4.000 ljudi, pripravili so skoraj 30 vodenih ogledov. Foto: BoBo
Muzeju novejše zgodovine je Kučan svoja protokolarna darila predal leta 2002. V hrambo in upravljanje so prejeli okoli 700 daril, ki jih je nekdanji predsednik prejel v obdobju obeh mandatov bodisi od tujih državnikov, mednarodnih organizacij bodisi domačih funkcionarjev, podjetij, društev in posameznikov. Kmalu po prejemu so odprli razstavo, ki si jo je v dveh mesecih ogledalo okoli 4.000 ljudi, pripravili so skoraj 30 vodenih ogledov. Foto: BoBo
false
Razstavo protokolarnih daril Milana Kučana so naslovili Od brezove metle do srebrnega krožnika, s čimer so se naslanjali na izredno raznovrstnost daril. Foto: BoBo
false
Leta 2014 je Predsedniška palača predala okoli 700 protokolarnih daril Janeza Drnovška in Danila Türka Vojaškemu muzeju Slovenske vojske. Hranijo jih v mariborski kadetnici, ki stoji v kompleksu vojašnice generala Rudolfa Maistra. Na stalni razstavi si je mogoče ogledati okoli sto daril, ostala hranijo v depoju. Foto: BoBo

Zbirko 700 Kučanovih daril hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, v mariborski kadetnici, ki je del Vojaškega muzeja Slovenske vojske, pa hranijo okoli 700 protokolarnih daril Drnovška in Türka, ki jim jih je leta 2014 predala Predsedniška palača. Zdajšnji predsednik republike Borut Pahor hrani darila v Predsedniški palači, nekaj manjših daril pa je poklonil posredovalnici rabljenih predmetov Društva Kralji ulice.
Protokolarna darila opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Gre za darila, ki jih funkcionarji prejmejo od državnih organov, drugih držav in mednarodnih organizacij in institucij, zakon pa določa, da darilo, kadar njegova vrednost presega 75 evrov, postane last države ali lokalne skupnosti.
V muzejih se dogovarjajo, da bi konec prihodnjega leta postavili skupno razstavo, na kateri bi si bilo mogoče na obeh lokacijah, v Ljubljani in Mariboru, ogledati izbor daril vseh treh predsednikov.
Razstava je požela veliko zanimanja
Muzeju novejše zgodovine je Kučan svoja darila predal leta 2002. Kot je povedala skrbnica zbirke Monika Kokalj Kočevar, so s pogodbo prejeli v hrambo in upravljanje okoli 700 daril, ki jih je nekdanji predsednik prejel v obdobju obeh mandatov bodisi od tujih državnikov, mednarodnih organizacij bodisi domačih funkcionarjev, podjetij, društev in posameznikov.
Kmalu po prejemu so odprli razstavo, ki je, kot se spominja skrbnica zbirke, požela veliko zanimanja. V dveh mesecih si jo je ogledalo okoli 4.000 ljudi, pripravili so skoraj 30 vodenih ogledov. Danes so darila na ogled ob dnevih odprtih vrat muzeja, občasno pa jih predstavijo tudi na željo večjih skupin.
Izredna raznovrstnost daril
Darila so po besedah Kokalj Kočevarjeve zelo raznolika. V zbirki je med drugim vrsta slik, skulptur, plaket, več kosov orožja, nekaj pladnjev, krožnikov, svečnikov, ključi mest Lizbone, Prage in Budimpešte in vrsta fotografij, ki med drugim upodabljajo dansko kraljico Margareto II., japonsko princeso Sajako, Kučana in olimpijca Leona Štuklja v Atlanti, častno četo Slovenske vojske.
Pri darilih tujih državnikov iz 49 držav, ki jih je Kučan prejel bodisi na predsedniških obiskih v tujini bodisi kot gostitelj, po številu prednjačijo izdelki iz dragocenih kovin in priznanih blagovnih znamk. Med darili je med drugim tudi torba, ki mu jo je na srečanju državnikov na Brdu pri Kranju leta 2001 podaril nekdanji ameriški predsednik George Bush, od ruskega predsednika Vladimirja Putina pa je ob isti priložnosti prejel podobo Moskve v lesenem okvirju. Med uporabnejšimi darili je Kokalj Kočevarjeva izpostavila jedilni servis belo-modrih krožnikov nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda in televizor, ki so mu ga izročili kitajski gospodarstveniki. Med darili so tudi različni medaljoni, denimo Unesca, olimpijskega komiteja.
Tudi darila slovenskih podjetij so raznovrstna, najde se vse od steklenih posod, tkalskega čolnička in celo mikrofona, ki ga je prejel v dar od RTV Slovenija. Med darili državljanov in društev pa je največ plaket, slik, maket, fotografij in risb, te so mu podarili osnovnošolci. Med maketami je tudi replika letala Edvarda Rusjana Eda 1.
Med darili sta med drugim tudi plaketi, ki ju je prejel ob mednarodnem dnevu gluhih in ob srečanju gasilskih pevskih zborov. Raznovrstnost daril je bila tudi povod za naslov omenjene razstave Od brezove metle do srebrnega krožnika. Prvo je prejel iz OŠ Vinica, drugo pa iz Kazahstana.
Kulturna dediščina, ki je ni mogoče prodati
"Vsako darilo ima pomembno simbolno vrednost, saj ima posebno zgodbo," je poudarila skrbnica zbirke, zato je težko določiti njegovo vrednost. S popisom in vrednotenjem je sicer že leta 2005 začela umetnostna zgodovinarka Vesna Bučić.
Na vprašanje, ali bi bilo smotrno katero izmed del po zgledu tujih držav dati na dražbo, denimo v dobrodelne namene, je kustosinja odvrnila, da to ni mogoče. "Ko enkrat predmet pride v muzej, je popisan in dobi status muzealije, začnejo zanj veljati točno določena pravila," je pojasnila Kokalj Kočevarjeva. Obenem je spomnila, da so darila prejeli v hrambo in ne za prodajo, pa tudi sicer v muzeju nobene zbirke ne prodajajo, ne menjajo. "Ne nazadnje gre za kulturno dediščino, ki predstavlja veliko vrednost za državo," je še poudarila.
Sedmina daril na stalni razstavi
V mariborski kadetnici, ki je del Vojaškega muzeja Slovenske vojske, pa hranijo okoli 700 protokolarnih daril Drnovška in Türka, ki jim jih je leta 2014 predala Predsedniška palača. Od takrat si je mogoče na stalni razstavi ogledati okoli 100 daril, druge pa imajo v depojih, vendar so spravljeni tako, da si jih je tudi mogoče ogledati, je povedal načelnik vojaškega muzeja Zvezdan Markovič.
Med zanimivejšimi darili so po Markovičevem mnenju srebrn graviran globus mesta Jeruzalem, ruski grbi, zlatnik papeža Benedikta XIV. in knjiga Art of War (Umetnost vojskovanja), ki jo je Drnovšek prejel na konferenci na Kitajskem leta 2006. Tu so še kristalna maketa kuvajtskega stolpa, kipec Bojevnika na konju, ki ga je Türku daroval nekdanji češki premier Mirek Topolanek in skulptura Cracking of the Ice, darilo islandskega predsednika Olafurja Grimmsona ob obisku Slovenije leta 2011.