Christie's je namreč ponudil tehnologijo, ki omogoča neposreden prenos dražbe prek interneta. Potencialni kupci lahko prek računalnika spremljajo dogajanje in se nanj odzivajo s svojimi ponudbami, dražbenik pa te upošteva in tako kot pri "običajni dražbi" predmet proda najboljšemu ponudniku.

Sotheby's z izgubo
Podobno tehnologijo je že pred tremi leti ponudil Sotheby's, a se ideja ni obnesla, zato so jo ukinili. Sotheby's je sicer prek spleta prodal nekaj dragocenih predmetov, med drugim prvi natis ameriške Deklaracije neodvisnosti, za katero je najboljši kupec odštel 8,14 milijona dolarjev, a po nekaterih ocenah naj bi program dražbeni hiši pridelal izgubo, težko okoli 100 milijonov dolarjev.

Prva je bila zofa
Da se kaj podobnega ne bi zgodilo tudi dražbeni hiši Christie's, namerava ta tehnologijo uvajati postopoma. Ta teden je že potekala prva dražba, na kateri so v anale kot prvi predmet, prodan prek spleta, zapisali viktorijansko zofo, zaradi katere je tekoči račun najbolj radodarnega kupca lažji za 1.680 dolarjev, čeprav so cenilci njeno vrednost ocenili med 800 in 1.200 dolarji.

Kupce je treba preveriti
Ko bo sistem dodobra preizkušen, nameravajo pri dražbeni hiši prek spleta ponuditi tudi dragocenejše predmete. Do takrat se morajo na novi način kupovanja navaditi tudi dražitelji; ti se morajo za nakup prijaviti 48 ur pred začetkom dražbe, da lahko organizatorji preverijo njihovo plačilno sposobnost in tako onemogočijo hekerjem, da bi le virtualno kupovali predmete in tako onemogočali kakovostno delo.

Učenje na napakah tekmecev
Christie's se s potezo pridružuje dražbenikom, ki predmete ponujajo prek spleta. Med njimi so najbolj poznani eBay, iCollector.com in Artnet.com, zdaj pa na svoj delež spletne pogače upa še ena dražbena hiša. Predsednik njene londonske izpostave se ni izognil komentiranju kritik, ki jih je bil Christie's deležen, ker je potreboval toliko časa, da je v svoje delo vključil splet, a kot je dejal Hugh Edmeades, se je čakanje izkazalo za dobro potezo.