Zasnovana je kot osemkanalna postavitev, ki omogoča prostorsko poslušanje med sprehajanjem pod arkadami. Na odprtju bo Samo Kutin nastopil na hurdy gurdyju, prvi pa se bo s kompozicijo Afterglow predstavljal Masayoshi Fujita.

Galerija Arkade je po besedah umetniškega in programskega direktorja muzeja MoTA Martina Briclja Barage zasnovana kot "zvočna galerija pod milim nebom". Delovala bo vsak dan med peto popoldne in deseto zvečer: "Se pravi, ko tržnica zaspi, galerija Arkade oživi."

Bricelj Baraga je pojasnil, da za idejo odprtja zvočne galerije na prostem stojita dva razloga. Prvi je osebni, saj sam, pa tudi večina njegovih prijateljev, rad zaide v bližino ljubljanske Plečnikove tržnice, saj mu je všeč tamkajšnji ambient. Tudi po tem, ko se tržnica že zapre.

Kako umetnost nadgradi izkušnjo življenja v mestu?
Drugi, profesionalni vidik pa je, da se MoTA ukvarja tudi z arhitekturo in zvokom, trenutno v sklopu programa Artecityja, namenjenega izboljševanjem kakovosti življenja skozi umetnost in arhitekturo v različnih mestih, kot so Ljubljana, Pariz, Berlin in Solun.

Štirje letni časi
Galerija bo zaživela pod Plečnikovimi arkadami med ribarnico in prvo ložo. Obiskovalci se bodo po tem območju lahko prosto sprehajali in uživali ob kompozicijah, ki jih bodo predvidoma menjali na tri mesece, v skladu z idejo, da bi vsako predvajali en letni čas. Postavitev je osemkanalna, vsak zvočnik pa ne bo predvajal enakih zvokov, tako da je sama kompozicija odvisna od tega, kje bo poslušalec.

K sodelovanju pri projektu so v MoTI povabili umetnike, ki delujejo na presečišču sodobne klasične, filmske in elektronske glasbe. Glasbeniki so obiskali lokacijo in ustvarili nove kompozicije posebej za ta prostor in vsak se je lotil svoje narative.

Japonska reinterpretacija Povodnega moža
Prvi se bo s kompozicijo Afterglow predstavil japonski vibrafonist in skladatelj Masayoshi Fujita. Znan je po tem, da je v ozadju vsake njegove skladbe pravljica. Tako mu je Bricelj Baraga povedal za Prešernovo balado o Povodnem možu, Fujito pa je svojo skladbo napisal z mislijo na to, kaj se je zgodilo po tem, ko je Urška s Povodnim možem izginila pod gladino Ljubljanice.

Sledile bodo kompozicije nizozemskega lutnjarja Jozefa van Wissema in islandske čelistke Hildur Gudnadottir, ki bosta na vrsti poleti in jeseni.

Z zgoraj omenjenimi glasbeniki so v MoTI sodelovali že prej in jim je bilo v Sloveniji že mogoče prisluhniti. Fujita je nastopil v Kinu Šiška, van Wissem, avtor glasbe za film Jima Jarmuscha Večna ljubimca, v nekdanjem MoTA Pointu in v Vodnikovi domačiji, Hildur Gudnadottir pa na splavu na Ljubljanici ob odprtju Mednarodnega grafičnega bienala.

Na nocojšnjem odprtju galerije bo na srednjeveško glasbilo hurdy gurdy zaigral Samo Kutin. Slovenski glasbenik je znan po rabi nekonvencionalnih instrumentov, bodisi tistih, ki so že izginili iz vsakdanje rabe, bodisi doma narejenih zvočil, sestavljenih iz strun, lesa, buč, železa, kamna, stekla in smeti, so sporočili iz muzeja.