Navdušeni članici Eva Rožanc in Tina Pintarič sta nam pripovedovali o delovanju društva.

Osnovna dejavnost društva je ohranjanje plesov naših prednikov. Pod strokovnim vodstvom Bogomirja Brložnika je društvo pripravilo dva spleta plesov iz Bele krajine, za katere so izdelali osem parov belokranjskih noš. Pripravili so tudi dva spleta plesov z domačega območja; tj. s Kozjanskega. Izdelali so obleke, ki naj bi bile identične pražnjim opravam, pri tem pa so si pomagali s podatki, ki jih je v knjigi z naslovom Kozjanska oblačilna kultura zbrala Marija Makarovič. Zaradi omenjenega se enemu izmed spletov reče splet plesov ob pražnjih priložnostih, drugemu pa splet plesov ob priložnostih po opravljenem delu. Ob tem so izdelali še tako imenovane delovne obleke, oblikovati pa so dali tudi značilne čevlje za plesalce in glasbenike; tj. gležnarje na vezalke – punčohe. Prav tako so pripravili točko, ki prikazuje običaje ob rojstvu otroka in se imenuje Kurji tajč. V njej se prepletajo vraže, šege in navade, ki so jih izvajale ženske ob rojstvu otroka.
Člani društva so se naučili tudi splet koroških plesov, ki datirajo v konec 19. in začetek 20. stoletja, uprizarjajo pa svatbo. V letu 2013 jim je uspelo izdelati in dokončati kostume prekmurskega območja, prav tako pa so usvojili splet delovnih plesov s poprej omenjenega dela Slovenije.

Etnološka sekcija skrbi za druženje po starih navadah
V etnološki sekciji društvo skrbi za ohranjanje ljudskega izročila pri delu in praznovanju. V ta namen vsako leto organizira prikaz starih običajev, kjer se člani poveselijo in poskušajo pri svojih dejavnostih uporabljati stare pripomočke. Tovrstnih običajev ne predstavljajo širši javnosti, ampak nanje povabijo prijateljske folklorne skupine in izkoristijo čas za prijetno druženje.

Nikjer ne manjkajo
Folklorno društvo Šentjur je v letih svojega delovanja sodelovali tudi na vseh območnih srečanjih folklornih skupin, ki jih je organiziral JSKD Slovenije. Prav tako pa je gostovalo na raznih prireditvah. Člani društva so svoje znanje pokazali še na samostojnih koncertih in na televiziji. Radi se spominjajo svoje udeležbe na RTV Slovenija, kjer so etnološko vsebino obogatili s prikazom starodavnega načina košnje in trgatve ter praznovanjem velike noči in božiča.

Mednarodno povezovanje
Folklorno društvo Šentjur pa deluje tudi v obliki mednarodnih izmenjav, v okviru katerih predstavlja bogato domačo dediščino tudi na tujem. Leta 2001 je gostilo folklorno skupino Kičevo iz Makedonije, leta 2004 pa so vrnili obisk. Leta 2006 so v svoj kraj povabili folkloriste iz Sinja na Hrvaškem, gostovali pa so v Arandželovcu v Srbiji. Na začetku leta 2007 je društvo znova izmenjalo svoje druženje s srbskimi prijatelji. V letu 2010 je sodelovalo na mednarodnem srečanju folklornih skupin na Ohridu, leta 2011 pa so predstavniki domače folklorne skupine odpotovali tudi v Francijo. Raznolike folklorne prireditve so se vrstile tudi leta 2012. Društvo je pripravilo tudi koncert, na katerem so člani predstavili splet prekmurskih plesov ter nove prekmurske folklorne kostume.

Aprila leta 2012 je predsedniško vlogo prevzela Eva Rožanc, ki se je s folkloro srečala že v času svojega študija. Doštudirala je namreč etnologijo in kulturno antropologijo, njena diplomska naloga pa se tematsko dotika ljudske glasbe v popularni kulturi. V Ljubljani je bila tudi članica Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, kjer je igrala violino. Rožančeva dodaja, da je društvo in delovanje v njem vedno pogojeno z ljudmi, medosebnimi odnosi in druženjem. Če tega ne bi bilo, potem tudi društvo ne bi moglo delovati. Predsednica je trenutno dejavnejša kot plesalka, kljub temu pa čevlje kdaj pa kdaj postavi v kot ter se pridruži godčevskemu sestavu. Vesela je svoje prisotnosti v društvu, saj pravi, da je tod vedno veselo, sploh pa: "Folklora – ko ti enkrat pride v kri, ostane tam za vedno."