Oglas
Od dvajset do trideset let naj bi trajalo, preden bo končano restavriranje gradiva, ki je preživelo zrušenje stavbe, je na eni od mnogih tiskovnih konferenc, ki so sledile zrušenju stavbe kölnskega mestnega arhiva, povedala njegova direktorica Bettina Schmidt-Czaia. Kolikšna je izguba, je za zdaj še nemogoče oceniti, saj obstaja upanje, da so dokumenti, shranjeni v kovinskih škatlah, 'preživeli' nesrečo, vendar pa je že po prvih ogledih in po začetni akciji reševanja, v kateri so izpod ruševin izvlekli okoli 40.000 enot gradiva (to predstavlja okoli 0,8 odstotka vsega arhivskega gradiva), jasno, da so nekatere listine in knjige razpadle na najmanjše koščke in se pomešale z gradbenim materialom.
Odločilni peti dan po Marijinem vnebovzetjuZgodovinski arhiv mesta Köln velja za največji mestni arhiv severno od Alp, njegovi zametki segajo vse v srednji vek, najstarejša listina pa je bila zapečatena v letu 922. Za začetek uradnega arhiva mesta Köln je mogoče privzeti leto 1406. Tedaj je mestni svet sprejel dokument Concordatum anno 1406 quo supra feria quinta post assumtionis beate Marie (Konkordat, ki začne veljati peti dan po Marijinem vnebovzetju), s katerim je bilo odločeno, da se zgradi stolp k mestni hiši in v njej uredi skladišče za mestne dokumente in tudi za nekatere listine pomembnejših meščanov.
Pomemben dogodek v razvoju arhiva se je zgodil leta 1594, ko je bilo sklenjeno, da se arhiv hanzeatskih listin prenese iz Antwerpna v Köln. Tako je Köln postal poleg Lübecka najpomembnejši kraj za preučevanje hanzeatske zveze. Največji del arhivskega gradiva izvira iz 19. stoletja. Posebej je treba omeniti ime matematika, botanika, duhovnika in zbiratelja umetnin Ferdinanda Franza Wallrafa (1748-1824), ki je poskrbel za zametek obsežnega korpusa rokopisne zbirke arhiva (v Walraffovi zbirki so številni cerkveni iluminirani rokopisi in molitveniki iz 14., 15.. in 16. stoletja, več astroloških tekstov in celo kitajski zgodovinski rokopis), omenimo pa še, da je bil Wallraf tudi prizadeven zbiratelj predmetov in napisov iz starorimskih grobov, ki so danes razstavljeni v kölnskem rimsko-germanskem muzeju.
Napoleon odnese 19.000 listin
Velika cezura v razvoju arhiva je nastopila z Napoleonovo zasedbo Porenja, ki ji je sledila sekularizacija v duhu francoske revolucije. Tedaj so številne cerkvene dokumente iz Kölna prenesli v državni arhiv v Düsseldorfu, od koder jih je kölnski mestni oblasti uspelo nazaj pridobiti šele po koncu 2. svetovne vojne. Vendar pa čas napoleonskih vojn arhiva ni le osiromašil, ampak mu je z vodjo Johannom Jakobom Petrom Fuchsom dal tudi nov zagon. Fuchs, ki je arhiv vodil med letoma 1815 in 1857, je arhiv odprl za znanstveno preučevanje, z njegovim naslednikom Leonardom Ennenom pa se začne doba zbiranja zapuščin pisem pomembnih osebnosti. Prvi je bil korpus pisem mestnega svetnika in pravnika iz 16. stoletja Hermanna von Weinberga, kasneje so se mu med drugim pridružila še pisma skladatelja Jacquesa Offenbacha in nobelovca Heinricha Bölla, v arhivu pa so tudi zapuščine založniške družine DuMont, več meniških redov, lokalnih frakcij političnih strank, cerkvenih očetov, pa tudi kölnskega javnega kopališča.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje