Na ostanke rimskih cest pogosto naletijo tudi v Nemčiji. Foto: EPA
Na ostanke rimskih cest pogosto naletijo tudi v Nemčiji. Foto: EPA

Po mnenju vodje arheološkega nadzora pri gradnji dolenjskega kraka avtoceste Uroša Bavca gre za pomembni najdbi epigrafskih spomenikov. Najdbi namreč dokazujeta, da so arheologi pravilno predvidevali potek ceste do municipija Neviodiuma (sedaj naselje Drnovo).

Do zlatega miljnika v Rimu
Miljniki so bili kamni, ki so jih Rimljani postavljali ob vseh pomembnih javnih cestah. V zgodnjem obdobju rimskih osvajanj je bila na njih zapisana razdalja do zlatega miljnika v Rimu - stal je na sredi znamenitega foruma -, kasneje pa tudi do drugih večjih mest. Rimska milja je merila tisoč dvojnih korakov oziroma, prevedeno v sodobni metrski sistem, 1481,5 metra.

Lokalni in "globalni" vladar
Napis na prvem miljniku dokazuje, da je bil postavljen v času vladavine cesarja Antonina Pija. Gradbeniki so dobro ovekovečili vladarjevo slavo, saj so na miljnik zapisali, da je "vladar in cesar Antonin Pij, Hadrijanov posinovljenec, večkratni konzul, "oče domovine" z večkratno tribunsko oblastjo, dal postaviti miljnik 21 milj od rimskega minicipija Neviodunuma".

Drugi miljnik pa obuja spomin na lokalnega "vladarja". Na njem je namreč zapisano, da je bil postavljen v času Septimija Sevra, ki je med letoma 193 in 211 opravljal funkcijo upravnika province Gornje Panonije in ki je sklenil obnoviti miljnike na tem območju.

Dobri graditelji cest
Da so bili Rimljani spretni graditelji cest, dokazuje tudi to, da trasa stare rimske regionalne ceste skoraj sovpada s potekom nekdanje magistralne ceste, ki jo bo nadomestila dolenjska avtocesta.