Sprejet je bil namreč načrt za obnovo slovitega muzeja, ki bo potekala pod pokroviteljstvom fundacije za prusko kulturno dediščino. Velikopotezno zasnovan projekt obnove, ki bo stal 351 milijonov evrov, bodo začeli izvajati leta 2011. Od leta 1991 so za popravke na stavbi, ki je bila v drugi svetovni vojni hudo poškodovana, oblasti namenile 62 milijonov evrov. V Berlinu se zadnja leta osredinjajo predvsem na gradnjo muzejskega predela Museum Insel, ki bo, ko bo končan, "posrkal" miljardo in pol evrov.

V muzej boste lahko pokukali kar skozi steno
Načrte za muzejski načrt je zasnoval kölnski arhitekt Oswald Mathias Unger, ki je bil leta 2000 izbran na natečaju. Med njegovimi skicami je tudi osnutek za novo, četrto krilo Pergamonovega muzeja, v katerega naj bi preselili obsežno zbirko artefaktov Starega Egipta. Novo krilo bo za nameček prosojno.

V prihodnosti bodo imeli trije večji tematski sklopi muzeja, klasična Rim in Grčija, muslimanska umetnost in umetnost bližnjega vzhoda, ločene vhode. Zenkrat še ni znano, ali bo muzej med obnovo vsaj delno odprt ali pa bodo razstavne predmete v tem času preselili v druge muzeje.

Bogata bera nemških arheologov
"Stari" Pergamon so zgradili med letoma 1912 in 1930 in je z milijon obiskovalci na leto ena največjih nemških turističnih znamenitosti. Pohvalijo se lahko z eno najpreglednejših zbirk antične umetnosti, njihov ponos pa je Pergamonov oltar iz 2. stoletja pr. Kr., ki je nekoč veljal za eno izmed sedmih čudes sveta. Nemški arheologi so nanj naleteli v sedemdesetih letih 20. stoletja na tleh današnje Turčije.

Nemška različica našega Robbovega vodnjaka
Veliko pozornosti obiskovalcev so deležni tudi ostanki mesta Babilon, v katerem so bila tudi znamenita vrata boginje Ištar. Del podstavka teh stotonskih vrat, ki so bila postavljena v muzeju, so lani razstavili, ker so strokovnjaki opozorili, da bi se celotna konstrukcija utegnila porušiti. Replika bo predvidoma končana prihodnje leto.