V družbi Mons, ki je tam nameravala graditi podzemno garažo, trdijo, da čakajo na odgovor že pol leta, Koprčani pa opozarjajo, da gre za ohranitev mestnega jedra.

"Ministrstvo za kulturo odločbe o zaščiti oziroma odstranitvi cisterne še ni izdalo, ker je treba končati vse predhodne postopke," so pojasnili na ministrstvu. Če se bo ministrstvo odločilo cisterno zaščititi, bo treba narediti konservatorski načrt, ki bo določal vsebino in obliko ohranitve cisterne, ob tem pojasnjujejo na piranski enoti Zavoda za varsto kulturne dediščine.

Juri: "Bojim se, da bodo pritiski ogromni"
Poslanec stranke Zares Franco Juri ob tem poudarja, da gre za vprašanje zaščite starega mestnega jedra. Če naj bodo posegi v mestno jedro spoštljivi, bi bilo treba dediščino, ki se jo odkrije ob gradbenih delih, na ustrezen način zavarovati in jo vključiti v novogradnje, poudarja. Pri tem kot primera izpostavlja italijanski mesti Perugio in Bologno.

"Upam, da se bodo strokovnjaki držali prvotnih ugotovitev, da gre za unikum v našem prostoru. Bojim se, da bodo pritiski ogromni, tako investitorja kot občine," poudarja.

Po Jurijevih navedbah še ni jasno, ali so cisterne iz beneškega ali avstrijskega obdobja. Po ocenah jamarja Franca Malečkarja, ki je eno izmed cistern raziskal, so bile namenjene oskrbi s sladko vodo ladij, ki so prihajale v Koper.

Ostanki srednjeveške bazilike in šestih cistern
Pod površino Muzejskega trga so med arheološkimi izkopavanji, ki so jih morali opraviti pred načrtovano gradnjo podzemne garažne hiše in poslovno-stanovanjskega objekta, aprila lani naleteli na ostanke srednjeveške bazilike in šest podzemnih cistern, od tega štiri ohranjene.

Po Malečkarjevem mnenju bi bilo kot tehnično dediščino smiselno zavarovati vsaj 11 metrov globok krožni zbiralnik z obkrožujočo polkrožno cisterno. Neuradno naj bi bilo površje pod nekdanjo osnovno šolo za arheologe še precej bolj zanimivo.

Investitorji na odločitev ne bodo več dolgo čakali
Piranski varuhi kulturne dediščine ob tem poudarjajo, da so bila arheološka izkopavanja končana v dogovorjenem obsegu in da so nadaljnji postopki odvisni od vsebine odločbe ministrstva za kulturo. Na ministrstvu pa trdijo, da so izdali kulturnovarstveno soglasje o arheološki raziskavi, o morebitnih dodatnih arheoloških raziskavah pa da bo odločil piranski zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je za to pristojen.

Na odločitev ministrstva, brez katere projekta ne morejo nadaljevati, že pol leta čaka investitor projekta družba Mons. Če ga ne bodo prejeli v kratkem, bodo razmišljali o opustitvi projekta, napovedujejo v družbi, sicer v lasti Kranjske investicijske družbe, med lastniki katere je tudi poslovnež Jože Andrelič. Mons je stavbno pravico od koprske občine prejel julija 2008. Po prvotnih načrtih naj bi garažo začeli graditi maja 2009 in jo dokončati junija letos.