Naselbina na Pungartu naj bi obsegala prostor od konice kranjskega pomola, prek bivalnih stavb in odpadnih jam pod trgom, pa vse do Tavčarjeve ulice. Po do zdaj znanih podatkih gre torej za okrog sto metrov dolgo naselje, katerega širino omejuje širina samega pomola, kar po mnenju arheologov za mlajšo kameno dobo predstavlja kar veliko naselbino. Foto: Gorenjski muzej
Naselbina na Pungartu naj bi obsegala prostor od konice kranjskega pomola, prek bivalnih stavb in odpadnih jam pod trgom, pa vse do Tavčarjeve ulice. Po do zdaj znanih podatkih gre torej za okrog sto metrov dolgo naselje, katerega širino omejuje širina samega pomola, kar po mnenju arheologov za mlajšo kameno dobo predstavlja kar veliko naselbino. Foto: Gorenjski muzej
Najdba ostankov naselbine iz mlajše kamene dobe v Kranju odpira novo dimenzijo, velik pomen pa ima po mnenju arheologa Milana Sagadina tudi za samo mesto, saj ima tamkajšnja poselitev očitno daljšo zgodovino kot je bilo mišljeno do sedaj. Na Pungartu so arheologi poleg neolitskih ostankov sicer odkrili še ostanke naselbin iz zgodnje železne dobe, antike in srednjega veka.
Najdba ostankov naselbine iz mlajše kamene dobe v Kranju odpira novo dimenzijo, velik pomen pa ima po mnenju arheologa Milana Sagadina tudi za samo mesto, saj ima tamkajšnja poselitev očitno daljšo zgodovino, kot je bilo mišljeno do zdaj. Na Pungartu so arheologi poleg neolitskih ostankov sicer odkrili še ostanke naselbin iz zgodnje železne dobe, antike in srednjega veka. Foto: Gorenjski muzej

Nova odkritja bodo predstavili v četrtek, 24. marca, na muzejskem večeru v kranjski mestni hiši. Že leta 1990 so v arheoloških raziskavah ob sanaciji mestnega obzidja na skrajnem koncu Pungarta našli prvih šest črepinj iz mlajše kamene dobe ali neolitika. Arheolog Milan Sagadin je najdbo opisal kot veliko presenečenje, zato so bili z datiranjem najdb sprva zelo previdni, dokler letnic pozneje niso potrdili še ostanki na bližnji Tavčarjevi ulici.

Ključno najdišče mlajše kamene dobe
Med zadnjimi raziskavami na Trubarjevem trgu pa so arheologi po Sagadinovih besedah odkrili, da je neolitska naselbina povsem enakovredna do zdaj znani naselbini na Drulovki oziroma je verjetno še večja. Ta naselbina je bila namreč odkrita v 50. letih prejšnjega stoletja in poleg kolišč na Ljubljanskem barju velja za ključno najdišče, na osnovi katerega so zgodovinarji definirali kulturo mlajše kamene dobe v Sloveniji.

Arheologi v zadnjem obdobju odkrivajo vse več naselbin na vzpetinah - podobne lokacije so Bodešče ali mlajše Gradišce nad Pivko pri Naklem, ki je prav tako na skalni čeri nad ravnino. V venec tovrstnih naselbin okrog kranjskega polja in kamniško-bistriške ravni poleg omenjene Drulovke sodijo še Mali grad in Homec v Kamniku, Onger pri Trzinu ali Šumberk pri Domžalah.

Dvorišča ostajajo za zdaj neraziskana
Raziskave ostankov naselbine so zajemale predvsem trg, neraziskana pa ostajajo dvorišča okoliških hiš. Milan Sagadin upa, da bodo dvorišča za zdaj ostala neraziskana, saj bodo prihodnji rodovi arheologov tam lahko opravili bolj kakovostno delo. Odkriti vkopi v podlagi s stojkami v kotih bodo ostali pod površjem, Sagadin pa še predlaga, da bi najbolj atraktivne najdbe z replikami v vitrinah predstavili v lokalih ob najdiščih.

Kranj ima po Sagadinovih besedah predvsem iz obdobja preseljevanja ljudstev veliko za pokazati. Arheološke najdbe, ki po dokumentiranju ostanejo pod površjem, lahko ponazorijo s tlakovci nad njimi. V Kranju naj bi za obiskovalce na tak način nekoč ponazorili predvsem langobardske hiše.

Najdbe s Pungarta bodo javnosti predstavili na muzejskem večeru 24. marca v mestni hiši, pozneje pa naj bi si Kranjčani in obiskovalci številne arheološke najdbe ogledali v okviru kompleksa Khislstein, Škrlovca in Layerjevega vrta.