Iz Narodnega muzeja umetnosti v Havani je očitno izginilo skoraj sto umetnin; nekatere so se zdaj pojavile na prostem trgu v Miamiju. Foto: Reuters
Iz Narodnega muzeja umetnosti v Havani je očitno izginilo skoraj sto umetnin; nekatere so se zdaj pojavile na prostem trgu v Miamiju. Foto: Reuters
Afero je obelodanil galerist kubanskega rodu, ki je eno od slik sumljivega izvora tudi kupil za svojo zasebno zbirko. Zdaj je sicer že ponudil, da jo vrne na Kubo. Foto: Reuters
Sliko Eduarda Abele, Carnaval Infantil (Otroški karneval, 1953) je Cernuda kupil za 15 tisoč dolarjev. Sumničav je postal, ko je preveril izvor slike in ugotovil, da je zapisana kot last muzeja v Havani. Foto: Reuters

Krajo je prejšnji teden potrdil državni Svet kulturne dediščine; napovedujejo, da bodo inventar manjkajočih umetnin, ko bo dokončan, tudi javno objavili. Kubansko vlado je na sumljivo dogajanje prejšnji mesec opozoril miamijski galerist (in priseljenec s Kube) Ramon Cernuda, čigar pozornost je zbudilo 11 umetnin, ki so se pojavile na miamijskem trgu umetnosti.

Zdaj se je izkazalo, da so bila dela - med njimi je več platen priznanega kubanskega slikarja Leopolda Romañacha - del večjega plena ukradene umetnosti, ki (po neuradnih podatkih) šteje kar 95 kosov. Primer raziskuje tudi FBI, je za Reuters povedal Cernuda, pri zvezni agenciji pa trenutno obstoja preiskave nočejo niti potrditi niti zanikati.

Pripravljeni so sodelovati s tujimi organi
Tokrat je prvič po letu 1959 - odkar je na oblast prišel Fidel Castro - da je kubanska vlada priznala kakšno krajo umetnin izpred nosa. Večina manjkajočih del je kubanskega izvora. Uradniki Sveta kulturne dediščine so sporočili, da so storilci slike, ki so bile v skladišču, izrezali iz njihovih okvirov, uradno poročilo napoveduje, da bo kubanska vlada sodelovala z "vsakimi pristojnimi avtoritetami v državi ali zunaj nje", da bi tako "opozorili muzeje, galerije, dražbene hiše in druge."

V preteklosti je Kuba vedno vzdržala komentarja, kadar so se muzejski razstavni predmeti pojavili na tržišču, kar je vzbudilo sum, da so - zaradi težkih gospodarskih časov - prodaje imele tihi pristanek oblasti.

Občutljiva tematika za Kubance
Predsednik londonske podatkovne baze Art Loss Register Julian Radcliffe je kubanski policiji in muzeju menda že ponudil svojo pomoč; organizacija ima dolgo zgodovino uspešnih sledenj ukradenim umetninam (od leta 1991 so jih našli že 2000) in ogromno bazo pogrešanih del, sledijo pa tudi vsem transakcijam z umetninami po svetu.

S Kubo, kot pravi, niso še nikoli sodelovali. "Nekatere vlade prijavijo vse svoje ukradene umetnine, druge pa nikoli ne prijavijo ničesar," pravi - in Kuba je menda v tej drugi skupini. V preteklosti je bilo menda še več institucij, ki raje niso prijavile kraje iz zadrege zaradi svoje nepazljivosti. Na Kubi so pogosto "zmanjkala" dela družin, ki so po komunistični revoluciji pobegnile z otoka.