


Hitler se je namreč na vrhuncu svojih moči odločil, da bo Linz postal 'kulturna prestolnica firerja' in sredi vojne ter vseh priprav na ta projekt začel velike gradnje, ki bi mesto ovekovečile kot kulturno. Idilično mesto ob Donavi, kjer se prepleta srednjeveška arhitektura z baročno, naj bi tako prevzelo vlogo evropskega kulturnega središča, kjer bi seveda prevladoval nacionalsocialistični žig - tako v miselnosti kot v zunanji podobi mesta. Vendar pa projekt ni dočakal uresničitve, začeli so le obnovo Nibelunškega mosta. V prihajajočem letu pa se bo v Linzu brez Hitlerjeve sence zvrstilo mnogo različnih kulturnih prireditev, koncertov, razstav, festivalov, gledaliških dogodkov itd.
Kultura kot gonilna sila
V litovski prestolnici pa napovedujejo 900 kulturnih dogodkov, na katerih pričakujejo okoli tri milijone obiskovalcev, že na otvoritvenem dogodku na silvestrovo pričakujejo okrog 50.000 obiskovalcev iz Litve in sosednjih držav. Organizatorji so si Vilno zamislili kot kulturno prestolnico, odprto za vse, za različne kulture in inovacije; med cilji pa je tudi spodbujanje dialoga in strpnosti v Evropi ter po svetu. Želijo pa tudi poudariti vlogo kulture v sodobni družbi ter izpostaviti njen pomen kot gonilne sile v razvoju mesta.
1.000 let Vilne
Odprtje projekta Evropska prestolnica kulture v Vilni bo sovpadalo z zaznamovanjem prve omembe imena Litva pred 1.000 leti. Slovesnost se bo začela v mestnem parku z glasbeno-plesnim projektom @Hoffmann Spragtukas, za katerega so glasbo napisali litovski skladatelji Linas Rimša, Marius Matulevičius in Marius Adomaitis. V predstavi, ki so jo navdihnile Hoffmanove pravljice in balet Hrestač P. I. Čajkovskega, bo nastopilo več kot 150 glasbenikov, plesalcev, igralcev in akrobatov, ki bodo zaplesali tako z baletnimi kot hip-hop koraki. Opolnoči bo sledil veličasten glasbeno-svetlobni 20-minutni spektakel svetovno priznanega svetlobnega umetnika Gerta Hofa.
Prireditve v sklopu naziva Evropska kulturna prestolnica se bodo v Vilni vrstile skozi vse leto. Pred Mestno hišo bo v zimskem času stalo drsališče, v kavarnah bodo vse leto potekale razprave pod skupnim naslovom Evropska kavarna, v sklopu prireditev pa bodo vključili tudi knjižni sejem, ki bo potekal med 12. in 15. februarjem.
Maribor pride na vrsto leta 2012
Leta 2010 bodo "evropska mesta" Carigrad v Turčiji, Essen v Nemčiji in Pecs na Madžarskem, leta 2011 bosta EPK dali Finska s Turkujem in Estonija s prestolnico Talin. Maribor bo na vrsti leta 2012, skupaj s Guimaraesom na Portugalskem.
L. Š.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje