Nemški znanstveniki so uporabili sisteme, h katerim se običajno po pomoč zateče policija, ko hoče ugotoviti, ali se določen obraz ujema s poznanimi portreti te osebe. Ugotovili so, da se Shakespearjeva posmrtna maska in njegov doprsni kip v določenih odtenkih popolnoma ujemata s portreti, na katerih je upodobljen Britanec in za katere so mnogi dvomili, ali so pristni.

Chandosov portret laž?
Nekaterih pa forenziki niso prepričali in še vedno trdijo, da so v preteklosti portreti portretirance olepševali, zato naj Shakespeare v resnici ne bi bil videti tako, kot si ga večina predstavlja. Portret, za katerega velja, da naj bi predstavljal pravo podobo največjega britanskega dramatika, je Nacionalna portretna galerija kupila leta 1856, poznan pa je kot Chandosov portret.

Vzrok za smrt naj bi bil rak
Raziskavo je vodila Hildegard Hammerschmidt - Hummel, ki je izsledke objavila tudi v knjigi. V njej je med drugim zapisala tudi, da je doprsni kip nastal pred letom 1613, ko naj bi ga v svojo last dobil Shakespeare. Ko je primerjala portret in doprsni kip, je ugotovila, da se podobi popolnoma ujemata v čelu, očeh in nosu, medtem ko so nekateri drugi znanstveniki prepričani, da je kip nastal 142 let po dramatikovi smrti in zato ne more biti verodostojen posnetek Shakespearove podobe.

Druga trditev Hammerschmidt - Hummlove pa je, da je v dramatikovi posmrtni maski oteklina nad očesom, ki naj bi dokazovala, da je Shakespeare umrl za eno od vrst raka.

Napačna predpostavka za delo
Catherine Alexander iz Shakespearovega inštituta v njegovem rojstnem kraju pa izsledke nemške znanstvenice zavrača, saj naj bi temeljili na napačni predpostavki. Trdi namreč, da so v elizabetinski dobi portretirance navadno nekoliko popravili, da so bili na slikah videti inteligentni in bogati, kar je bilo bolj pomembno kot dejansko ujemanje s portretirancem.