Foto:
Foto:
Nezmotljiva virtuozinja na flavti.
Bogdan Borčič - prek likovne tehnike do realizacije racionalnosti, so zapisali v obrazložitvi nagrade.
Bogdan Borčič: Zapuščena obala (1958)
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada je Aleš Jan.
Novinarska konferenca ob imenovanju nagrajencev.

Virtuozinja na flavti Grafenauerjeva je v svoji karieri dosegla vrhunske dosežke na glasbenem področju, med priznanji, ki jih je za svoje delo prejela, pa je tudi zlati znak Republike Slovenije, ki ga je umetnica prejela pred letom dni. Svetovno znana flavtistka, ki se je rodila leta 1957, se je po diplomi pri Borisu Čampi izpopolnjevala v Freiburgu v Nemčiji.

Že v mladosti je uspešno nastopila na mednarodnih tekmovanjih (Beograd 1974, Ženeva 1978), leta 1988 pa je začela poučevati na salzburškem Mozarteumu. V njenem repertoarju je bil vedno puščen prostor za slovensko glasbo, poustvarjalni razpon umetnice pa sega od baroka pa vse do sodobnosti.

V obrazložitvi so med drugim zapisali, da je Grafenauerjeva "umetnica velike kulture, v živem dialogu z najuglednejšimi današnjimi glasbenimi vrstniki, skladatelji, solisti, dirigenti in orkestri doma in po svetu. Odlikuje jo nezmotljiva virtuoznost, umetniška občutljivost, tehnična zanesljivost in osebni ustvarjalni zanos."


Umetnik obmorske motivike
Slikar in grafik Bogdan Borčič je slikarsko specialko naredil pri Gabrijelu Stupici, izpopolnjeval pa se je tudi v Amsterdamu in Parizu. Do leta 1984 je učil tudi na ljubljanski likovni akademiji.

Za njegov slog je značilna obmorska motivika, ki postaja predmet natančne likovne analize, za njegov najznačilnejši motiv pa veljajo školjke. Med njegove umetniške cikle sodijo na primer Razmišljanje o školjki (1973-76), Obala (1974-76) in Kronika nekega časa (1977-80). Umetnik je za svoje delo prejel tudi Jakopičevo nagrado.

V obrazložitvi nagrade Bogdanu Borčiču piše tudi, da lahko govorimo "o opusu, slikarskem in grafičnem, ki je sicer izšel iz predmetnega registra, vendar ga je Borčič predelal v samosvoje oblike, znotraj teh pa iskal esenco vsega zaznavnega. Formula umetnost = intuicija za Borčiča ni pomembna, zanj je bolj pomemben matematični red: upodablja strukturalne prvine vidnega, vse do racionalnosti resničnega."

Nominiranci za nagrade sklada
Nominiranci za nagrado Prešernovega sklada v letu 2005 so Matija Bevk in Vasa Perović (arhitektura), Mirko Bratuša (likovna umetnost), Edward Clug (ples), Aleš Čar (književnost), Andrej Brumen Čop (likovna umetnost), Mirjam Kalin (glasba), Ema Kugler (scenska umetnost), Milko Lazar (glasba), Nataša Matjašec (scenska umetnost), Iztok Osojnik (književnost), Peter Šavli (glasba), in Milan Vincetič (književnost).

Nagrajence bo izbral UO sklada
Med nominiranimi kandidati bo upravni odbor (UO) Prešernovega sklada prejemnike nagrad izbral na sejah decembra in januarja. Upravni odbor sestavljajo Aleš Jan (predsednik), Matjaž Barbo, Matej Bogataj, Boris Cavazza, Matjaž Farič, Marina Gržinić, Maja Haderlap, Dušan Jovanović, Matjaž Klopčič, Tomaž Lorenz, Ranko Novak, Andrej Smrekar, Petra Vidali, Vojko Vidmar in Aleš Vodopivec.

Beseda o nagradi ...
Leta 1946 je nagrado osnovala odredba tedanjega ministrstva za prosveto, leto dni prej pa je bil 8. februar razglašen za kulturni praznik.

Prve nagrade so prav na dan novega kulturnega praznika podelili leta 1947. Nagrade so bile leta 1955 z zakonom poimenovane po Francetu Prešernu, ta zakon pa je tudi ustanovil Prešernov sklad s pravno subjektiviteto.

Prešernova nagrada 2005 s seboj prinaša tudi 4.300.000 tolarjev denarne nagrade, nagrada Prešernovega sklada za isto leto pa znaša 1.430.000 tolarjev.

Nagrade bodo podelili, kot je to že v navadi, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, tj. 7. februarja. Lansko leto je v ljubljanskem Cankarjevem domu Prešernovo nagrado prejel pisatelj Florjan Lipuš.