Program romanski novi svet, v katerem sodelujejo tudi FDV, Pionirska knjižnica in Zveza društev slepih in slabovidnih ter nekatere druge enote FF, kot so OHK, Center za slovenščino kot tuji jezik, Znanstvena založba, Knjigarna ter še druga dva oddelka, bo skušal privabiti na prizorišče sejma najširšo javnost. Foto: MMC RTV SLO
Program romanski novi svet, v katerem sodelujejo tudi FDV, Pionirska knjižnica in Zveza društev slepih in slabovidnih ter nekatere druge enote FF, kot so OHK, Center za slovenščino kot tuji jezik, Znanstvena založba, Knjigarna ter še druga dva oddelka, bo skušal privabiti na prizorišče sejma najširšo javnost. Foto: MMC RTV SLO
Liber.ac
Dolgoletni profesor francoske književnosti, Andrej Capuder, bo imel predavanje z naslovom Romanski eseji; novinarka Mojca Širok bo predstavila italijansko politično sedanjost s predavanjem Fenomen Berlusconi. Vabijo tudi različne okrogle mize: o tržaškem literarnem ustvarjanju, o prevajanju romanskih književnosti v slovenščino in o vplivih romanskih književnosti na izvirno ustvarjalnost nekaterih profesorjev in prevajalcev, o sodobni brazilski liriki. Foto: MMC RTV SLO
Široko zastavljen je tudi literarni recital, ki vključuje branje poezije v francoščini, italijanščini, španščini, portugalščini, romunščini, katalonščini, galicijščini, furlanščini in latinščini. Udeleženci sejma si bodo lahko ogledali tudi nekaj filmskih predstav ali se udeležili plesne delavnice flamenka. Foto: MMC RTV SLO
Mojca Širok
V letu, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige, se je prvič uresničila ideja o novem knjižnem sejmu, na katerem bi se širši javnosti predstavili založniki znanstvenih in strokovnih publikacij. Osrednja gostja sejma je novinarka Mojca Širok, neizčrpna zakladnica podatkov o 'fenomenu Berlusconi'. Foto: MMC RTV SLO

Sejem, ki je vrata odprl ob desetih dopoldne, bo do 27. maja potekal v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto.

S sejmom Liber.ac se v slovenskem prostoru vzpostavlja nov tip knjižnega sejma, ki povezuje različne izvajalce s področja izdajanja, promocije in distribucije akademske knjige. Njegov namen je opozoriti na raznolikost in visoko kakovost slovenske znanstvene produkcije in hkrati približati akademsko knjigo čim širši zainteresirani javnosti.
"Naslov sejma, Liber.ac, nas najprej z latinskim "liber academicus" spomni na preteklost, morda celo na tradicionalno zaprtost znanstvenih krogov; vendar v istem hipu pomislimo na sedanjost, na odprtost internetnega sporazumevanja, pa tudi na prihodnost, ki jo že odstirajo možnosti e-sveta," je sejmu na pot zapisala prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, ki credo prireditve povzema z željo, "večno humanistično vznesenost nad kakršno koli knjigo" deliti z obiskovalci.

Za spremljevalni program je letos zadolžen oddelek romanistike
Sejem, na katerem sodeluje več kot 30 razstavljavcev iz vse Slovenije, bo spremljal bogat kulturni program z naslovom Romanski stari novi svet, ki ga je pripravil oddelek za romanske jezike in književnosti in ki skuša "novo" povezovati s "starim" (romanski svet namreč izhaja iz latinskega, vpliv starega romanskega sveta pa se od konca petnajstega stoletja začenja razpredati tudi po novem svetu ameriške celine).
Od mafije do fada in telenovele
V sklopu sejma se bodo zvrstile okrogle mize, razstave, glasbeno-plesni dogodki ter brezplačne delavnice za otroke in odrasle. Danes ob 18.00 lahko v parku prisluhnete pogovoru z Mojco Širok z naslovom Mafija v Italiji: che male c'e?, ki ga je organiziral Klub romanistov SOFIA, uro pozneje pa bo v predavalnici št. 13. na sporedu komentiran ogled filma Carlosa Saure Fados, ki skozi filmski medij govori o zvrsti fada, o njegovi zgodovini in najpomembnejših interpretih 20. in 21. stoletja.
Jutri bodo, prav tako ob 19.00, predvajali romunski film După ea (Za njo), o katerem bo na kratko spregovoril romunski lektor Nicolae Stanciu.

V četrtek dopoldne bodo na okrogli mizi z mehiškim režiserjem Carlosom Pascualom in Jožetom Vogrincem spregovorili o stereotipih v romanskem svetu ter poskušali razbliniti nekaj ustaljenih predsodkov v zvezi s telenovelami in družbenim kontekstom, v katerem so nastale. Večer bodo zaokrožili prizori iz predstave dramskega krožka študentov Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF pod mentorskim vodstvom Vinka Möderndorferja in Borisa A. Novaka.

Francoska herojsko-komična burka, italijanske babje čenče in španske nevihtne skrivnosti
Petkova sklepna podelitev, ki bo potekala v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, bo nekakšen gledališki kolaž v romanskih jezikih. Študenti francoščine, španščine in italijanščine ter profesorji mentorji se bodo namreč predstavili z odlomki predstav, ki jih njihove gledališke skupine pripravljajo v letošnjem letu. Francoska gledališka skupina Les Théâtreux bo uprizorila gledališko priredbo filma Jacquesa Feydera, Junaški sejem / La Kermesse Héroïque, Italijanska gledališka skupina La bottega delle Emozioni predstavlja Babje čenče / I pettegolezzi delle donne Carla Goldonija, Španska gledališka skupina Hipercloridria pa ima letos na programu Tropsko nevihto / Tormenta tropical, prosto priredbo črne komedije 8 žensk francoskega dramatika Roberta Thomasa.