Še preden so Škoti zavzeli ozemlje, ki so mu dali ime, so tam prebivali Pikti; šlo je za zvezo keltskih plemen, ki so do okoli 10. stoletja živela na severu in zahodu Škotske, družil pa jih je skupen jezik oziroma več jezikov. Vendar pa o resničnem obstoju tega jezika ne priča noben trden oziroma resnično verodostojen dokaz (kot recimo spomenik, na katerem bi bilo mogoče jezik razbrati). V prid jezika pa pričajo nekatera starodavna imena krajev ali ljudi, po mnenju profesorja Roba Leeja pa o obstoju jezika pričajo tudi najdeni kamni.

"Odmera negotovosti" profesorja Leeja
V kamne so vrezljane slike, za katere profesor Lee in njegovi sodelavci, s katerimi je preučil več kot 200 kamnov, verjamejo, da so - prej kot zgolj poslikave - vrsta pisave, ki so jo uporabljali zgodnji prebivalci škotskega ozemlja. Posamezna "sličica" po Leejevem mnenju predstavlja neko besedo. Z matematično metodo je Leejeva skupina skušala določiti, koliko vzorcev obstaja, da bi nato iz njih razbrali pomene.

Osnova te metode leži v nekakšni "odmeri negotovosti". "Če bi vam povedal, da je prva črka neke angleške besede Q, in bi vas nato vprašal, katera je naslednja črka v besedi, bi verjetno rekli U in verjetno bi imeli prav. Če pa bi vam rekel, da je prva črka T, bi verjetno morali večkrat ugibati, da bi našli pravo besedo - to je odmera negotovosti", je svojo metodo razložil profesor Lee. Simboli oziroma podobe s kamnov so na podoben način profesorju Leeju in njegovim kolegom služile pri razvozlavanju pomenov oziroma "nepomenov" na kamnih. Sklenili so, da so bili piktski kamni simbolične oznake, ki so sporočale neko informacijo, pri čemer gre po njihovem mnenju prej za simbole besed kot pa slike s sporočilno vrednostjo.

Metoda, ki jo je treba še preveriti
Je pa s to teorijo trčil ob neodobravanja. Francoski lingvist Arnaud Fournet namreč meni, da se s takšno metodo, kot jo je uporabila Leejeva skupina, ki predpostavlja, da gre za "linearne simbole", in na njih aplicira pravila pisanega jezika, pride do pristranskih sklepov. "Videti je, kot da njihova metoda transformira dvodimenzionalne reliefe v enodimenzionalen niz simbolov", je o metodi povedal Fournet. Vrezljane podobe tudi po Francozovem mnenju morajo imeti neki pomen, vendar je po njegovem težko ugotoviti, ali so sklepi Leejeve raziskave le nekakšna groba osnova ali pa gre za artefakt metode. Fournet predlaga, da
se njihova metoda preveri tudi na drugih antičnih simbolih in pisavah, ki so že razvozlane.

Lee pa na očitke odgovarja z napovedovanjem novih ugotovitev v zvezi s skrivnostno pisavo, ki naj bi še potrdile njegove domneve. K temu pa še dodaja, da nikdar ni trdil, da je na kamne vrezljan celoten piktski jezik. Kamni naj bi namreč imeli podoben pomen kot kakšen seznam, na primer pomembnih imen, kar bi razložilo omejeno število uporabljenih besed.