V Vilni so vstop v leto, ko se njihovo mesto ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, proslavili z ognjemetom in svetlobno instalacijo Gerta Hofa. Foto: EPA
V Vilni so vstop v leto, ko se njihovo mesto ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, proslavili z ognjemetom in svetlobno instalacijo Gerta Hofa. Foto: EPA
V Linzu napovedujejo v okviru EPK-ja 220 projektov. Foto: EPA
Pogled na spomenik ustanovitelja Vilne, litovskega vojvoda Gediminasa, ki se ozira po starem mestnem jedru. Foto: EPA
V Linzu so v novo leto vstopili z Raketno simfonijo, dialogom med ognjemetom in glasovi številnih pevcev, ki so jih pospremili solisti zbora The Shout. Foto: EPA

V obeh mestih se bo do konca leta odvrtela pestra paleta kulturnih dogodkov, v Vilni jih napovedujejo kar 900.
Baročno mesto z dodatki drugih slogov
V mestu, ki leži na sotočju rek Vilna in Neris, je nekaj več kot pol milijona prebivalcev posebno ponosnih na staro mesto jedro, ki je od leta 1994 na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Več kot 1.500 stavb mestnega jedra, ki ga zaznamuje še srednjeveška ulična struktura, je nastalo skozi več stoletij in zato nosijo pečat različnih arhitekturnih slogov. Čeprav se Vilne drži ime "baročno mesto", najdemo v njem tudi gotske forme (cerkev sv. Ane), renesanse in neoklasicizma. Gre za eno največjih starih mestnih jeder v Evropi, saj se razteza po širini 3,6 kvadratnega kilometra.

Za dialog in strpnost v Evropi in svetu
V letu, ko mu pripada naziv EPK, so si organizatorji Vilno zamislili kot kulturno prestolnico, odprto za vse, za različne kulture in inovacije. Med cilji omenjajo spodbujanje dialoga in strpnosti v Evropi in po svetu, poudarjanje vloge kulture v sodobni družbi ter izpostavljanje njenega pomena kot gonilne sile v razvoju mesta. Litovskemu mestu se obeta veliko glasbenih, gledaliških, likovnih, literarnih in drugih dogodkov.

1000 let od prve omembe Litve
EPK je Vilna postala v letu, ko v baltski državi zaznamujejo prvo omembo imena Litva. Njeno prvo omembo najdemo namreč v srednjeveški Quedlinburški kroniki, spremlja pa jo datum 14. februar leta 1009.

Mesto Johannesa Keplerja in Antona Josefa Brucknerja
Litovsko mesto si naziv Evropska prestolnica kulture deli z mestom, kjer domuje prireditev Ars Electronica. Ta bo letos potekala že tridesetič, ob tej priložnosti pa bo dobila nov center, poimenovan Muzej prihodnosti. Linz, tretje največje avstrijsko mesto in glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornja Avstrija, bo leto zaznamoval s spominom na dva pomembna moža svoje zgodovine; nemškega astronoma Johannesa Keplerja in skladatelja Antona Josefa Brucknerja. Kepler se je v mestu več let posvečal študiju matematike, po njem pa se imenuje tudi lokalna univerza. Bruckner pa je v mestu kot cerkveni organist živel med letoma 1855 in 1868. Prvemu bodo posvetili opero Kepler, ki jo je skladatelj Philip Glass napisal posebej za to priložnost, na skladatelja pa bodo opomnili s tradicionalnim Brucknerjevim festivalom.

Pogled v preteklost in prihodnost
Mesto, ki je bilo kot kraj, v katerem je Habsburžan Friderik III. preživel svoja zadnja leta, nekaj časa najpomembnejše mesto Svetega rimskega cesarstva nemških narodnosti, bo v tem letu po svoji zgodovini in prihodnosti popeljalo z več zgodbami o mestu; na primer Linz - Prestolnica, Linz - Potovanje, Linz - Svet, Linz - Spomin, Linz - Znanje, Linz - Želja in Linz – Sanje. Linzove napovedi dogodkov so številčno precej skromnejše kot tiste v Vilni. V okviru EPK-ja naj bi se zvrstilo 220 projektov.

Čez leto dni bodo naziv Evropska prestolnica kulture prevzeli Carigrad, Essen in Pecs, leta 2011 pa Turku in Talin. Za naziv EPK 2012 se poteguje Maribor s partnerskimi mesti - Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje, to leto pa bo na vrsti tudi Guimaraes na Portugalskem.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz mest, ki jima pripada naziv EPK 2009.

M. K.