Foto:
Foto:

Filozof in prevajalec Gorazd Kocijančič, pesnik Miklavž Komelj, kritik Peter Kolšek in urednik Zdravko Duša so se v Konzorciju pogovarjali predvsem o Strniševi zadnji pesniški zbirki Vesolje. Prav to njegovo zbirko je Cankarjeva založba ob jubileju spet izdala, pesmi iz nje pa je na literarnem večeru interpretiral igralec Brane Grubar.

Pesmi v osmih zbirkah
Strniševa poezija je zapisana v osmih samostojnih pesniških zbirkah, kot so Mozaiki, Odisej in Zvezde, a večina ljudi bolje pozna njegove popevke, med katerimi sta tudi Orion in Šuštarski most. Avtor, ki je umrl leta 1987, se je v slovensko književnost zapisal tudi kot dramatik; njegove so tudi drame Ljudožerci, Svetovje in Samorog.

Od pravljice do groteske
Na Strniševo ustvarjanje je vplivalo simbolistično pesništvo, ki se je začelo razvijati po udarniški poeziji v obdobju po 2. svetovni vojni. Izhajal je iz predpostavke, da je svet nekaj temnega in skrivnostnega, v njegovi poeziji pa so jasno zaznavni resnična groza, krutost in razdvojenost, ki jih avtor privede do grotesknosti. Njegov slog je navidezno preprost, a ga nadgrajujejo podobe iz mitov in pravljic, iz katerih je Strniša pogosto črpal navdih in motive.