Ljubiteljska kultura ima več funkcij, ki se medsebojno ne izključujejo. Na eni strani omogoča participatornost, na drugi strani je ena njenih nalog stremljenje k vrhunskosti, je na današnji okrogli mizi na temo Aktivna participacija v kulturi poudaril Tomaž Simetinger. Se pa njen položaj slabša, tako kot se slabša položaj kulture na splošno.

Povezovalna vloga je po besedah Simetingerja, ki je tudi član delovne skupine za trajni dialog z nevladnim sektorjem v umetnosti in kulturi, ena temeljnih funkcij ljubiteljske kulture. Izpostavil je tudi njeno dostopnost. Prej omenjeno stigmo se sicer ljubiteljska kultura trudi preseči, a ji ne uspe. Pri tem je ključnega pomena prav to, da njena vloga ni le v doseganju vrhunskosti, ampak v družbeni integraciji. Poleg tega je ljubiteljska kultura izjemno heterogena in omogoča celo polje kakovostnega preživljanja prostega časa. Sam težavo vidi predvsem v tem, da se jo pogosto razume le skozi eno optiko.

Nezadostno raziskano področje
Po mnenju raziskovalke na Fakulteti za družbene vede Nene Močnik je ljubiteljska kultura na Slovenskem stigmatizirana kot kultura za ljudi, ki niso uspeli kot profesionalni umetniki in niso prodrli v institucionalni prostor. Lahko pa ljubiteljska umetnost izraža tudi politično stališče in tako postane participatorna.

Kulturni ekonomist Andrej Srakar je izpostavil manko študij, ki bi se ukvarjale z ljubiteljsko kulturo, a tovrstnih študij po njegovih besedah ni veliko niti v svetu. JSKD ima ogromno podatkov in škoda je, da se ne uporabijo za raziskave, ki bi prinesle ugotovitve na tem področju. Predvsem pa bi bilo, kot je poudaril, treba opredeliti, kaj ljubiteljska kultura sploh je.

Pomembnost dejavne participacije
Direktor JSKD-ja Igor Teršar je navedel rezultate raziskave Eurobarometer, ki je pokazala, da je zanimanje za kulturo v državah, kjer ni bilo dovolj kritične mase ljudi, ki bi se ukvarjali s kulturo, v času krize izjemno upadlo. V Sloveniji pa je v nasprotju z nekaterimi drugimi državami dejavna participacija ljudi zadržala upad zanimanja za celotno področje kulture med krizo. Kot je še dejal, se v Sloveniji o ljubiteljski kulturi morda res ne piše dovolj v medijih, kot je bilo sicer danes večkrat slišati, ima pa ljubiteljska kultura dosežke, ki so prepoznani po svetu.

Predavatelj na FDV-ju Aleš Črnič se je strinjal, da je področje ljubiteljske kulture nezadostno raziskano, vendar se ni strinjal, da je ljubiteljska kultura stigmatizirana. Meni namreč, da je težava v tem, da pogosto ni prepoznana njena vloga, da je odnos do nje ponižujoč. Izpostavil je, da je ljubiteljsko kulturo treba razumeti v kontekstu kulture kot celote, ker pa se na Slovenskem slabša položaj kulture, ki je vedno bolj razumljena kot nepotrebna, se slabša tudi položaj ljubiteljske kulture.