Kot so zapisali v odloku, ima cerkev sv. Cirila in Metoda izjemen kulturni pomen za občino z umetnostnimi, arhitekturnimi in zgodovinskimi vrednotami, razglasitev za kulturni spomenik pa omogoča boljšo prepoznavnost. Gre namreč za tipičen primer kakovostne pravoslavne cerkve iz obdobja med obema vojnama, kakršnih v Sloveniji ni.

Večkulturnost in verska pluralnost glavnega mesta
Leta 1932 jo je zasnoval arhitekt Momir Korunović, ki je pri tem sledil vzorom srednjeveških srbskih petkupolnih cerkva na tlorisni osnovi grškega križa, obenem pa razvil nov tip svetišč skladnih razmerij in strogega, skoraj samostanskega videza. Iz družbenega vidika cerkev predstavlja večkulturnost in versko pluralnost glavnega mesta, še piše v odloku.

Svetniki so na seji najprej obravnavali in sprejeli osnutek odloka o razglasitvi, ker pa nanj ni bilo pripomb, so brez glasu proti izglasovali tudi predlog odloka o razglasitvi.

Z odlokom želijo tako zavarovati cerkev v celoti, njeno namembnost, zunanjost in notranjost ter cerkveno opremo. Opremo predstavljajo ikonostas, ki je delo debarske delavnice bratov Nestorja in Lazarja Aleksijevića iz Makedonije iz let 1939 in 1940, ikone Mirka Šubica, ki so nastale leta 1940, freske slikarja Dragomirja Jašoviča, ki so nastale med letoma 1986 in 1994, ter svetila.

Zavarovano tudi celotno področje okoli cerkve
Varstveni režim za spomenik tako med drugim določa ohranjanje in redno vzdrževanje ter rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika, za notranjo opremo pa je treba najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka pripraviti inventarno knjigo. Prav tako pa določa tudi prepoved kakršnih koli uničevalnih posegov na celotnem območju, vključno z novo podzemno infrastrukturo.

Poleg varovanja spomenika Primoža Trubarja varstveni režim v Trubarjevem parku ob pravoslavni cerkvi določa tudi vzdrževanje parkovne zasnove z rondojem jesenov za cerkvijo in razraslimi krilatimi oreškarji, zelenicami in peščenimi potmi.