Posamezniki in organizacije, ki delujejo na območju Tobačne, so prepričani o velikem potencialu območja, da postane novo ustvarjalno središče, zavedajo pa se nejasne prihodnosti, ki nanj preži zaradi stečaja podjetja Imos-G.
Spomnimo, Imos je na območju nekdanje Tobačne tovarne v Ljubljani načrtoval "mesto v mestu", Tobačna mesto kot poslovno, upravno, bivalno, storitveno, kulturno in izobraževalno središče. Prenova je zastala, podjetje je že eno leto v stečaju, zaradi česar je prihodnost območja nejasna.
Nekdanje mesto duhov naselili kreativci
Junija je tu potekal odmeven festival Flow, avgusta še festival Urbano dejanje, območje pa živi tudi v drugih letnih časih. Od leta 2011 tu deluje kulturni center Tobačna 001, v Tobačni domuje združenje za interdisciplinarno, samostojno umetniško produkcijo Cirkulacija 2, v stavbi T2 ima atelje ali prostore več ustvarjalcev, na Tobačni 5 deluje kreativni center Poligon.
Umetniška vodja Tobačne 001 Alenka Gregorič se spominja, da ob njihovem prihodu razen lokala KMŠ ni bilo ničesar. Njihovi edini referenčni točki sta bili upravna enota in urad za tujce, po uradnih urah obeh pa je Tobačna postala mesto duhov.
Vmes so stavbo T2, ki je danes v večinski zasebni lasti, naselil številni kreativci, nekaj umetnikov je tam našlo prostor za ustvarjanje. Okoli leta 2013 so se v Tobačni začele pojavljati posamezne iniciative, predvsem s prostorom Cirkulacije 2 sredi leta 2014 pa je nastala posebna turbulenca.
Šarm industrijskega, napol definiranega prostora
Gregoričevi se zdi, da se območje Tobačne počasi oživlja, in meni, da ima potencial, da bi postalo novo kulturno-umetniško stičišče, tudi zaradi bližine mestnega središča: "Ima svoj šarm industrijskih zgradb in tega napol definiranega prostora, za katerega ne veš, ali ljudje tam živijo, so zgolj čez dan pisarne ali obrtniške delavnice. Vse to daje Tobačni neki zanimiv pridih, ki se ga da dobro izkoristiti, da bi se ljudje navadili prihajati sem."
Lastnik s posluhom za kulturne in ustvarjalne vsebine
Da je Tobačna eden zanimivejših in progresivnih sredin Ljubljane, menita tudi producentki festivala Strictly Analog Zala Vidali in Tina Dolinšek. Pravita, da je Tobačna že postala kreativno-umetniški prostor, prav zato, ker so tamkajšnji akterji odprti do sodelovanj, hkrati pa je lastnik zasebnik, ki ima posluh za kulturne in ustvarjalne vsebine.
Na Tobačni 5 od začetka lanskega leta deluje tudi kreativni center Poligon. Kot pravi Luka Piskorič, so se nad prostori v Tobačni navdušili že, ko so tam izvedli projekt PopUp dom: "Prostor, ki smo ga našli in najeli, je po velikosti in razporeditvi idealen za našo dejavnost. S sorazmerno majhnim finančnim vložkom in precejšnjo pomočjo skupnosti in podpornikov nam ga je uspelo precej hitro aktivirati."
Preobrazbe nekdanjih tovarn v urbane ustvarjalne centre
Piskorič dodaja, da so industrijske stavbe tudi sicer nadvse primerne za ustvarjalne vsebine: "Znani ameriški urbanist Richard Florida pravi, da kreativne vsebine najbolje uspevajo v starih stavbah, ki imajo svojo patino in omogočajo različne prilagoditve." Tobačne tovarne so v polpretekli zgodovini igrale pomembno družbeno in ekonomsko vlogo v urbanih središčih. V Poligonu trenutno raziskujejo deset uspešnih preobrazb tovrstnih tovarn v kreativno-kulturne centre. Med njimi je izpostavil Tabakfabrik v Linzu, Progetto Manifattura v Trentu v Italiji in Tabakalero v Španiji.
Zaradi stečaja podjetja Imos-G gre zemljišče na dražbo
Težava delujočih na območju Tobačne je, da večinoma prostore za svoje delovanje najemajo od gradbenega podjetja Imos-G, ki je trenutno v stečaju. Stečajni upravitelj območja Tobačne Grega Erman je povedal, da je sodišče podprlo njegov predlog za prodajo območja kot celote, pred izdajo sklepa o prodaji pa čaka še na mnenje upnikov. "Če bo sklep izdan konec meseca, potem lahko realno pričakujemo prvo dražbo še letos," je napovedal.
Borut Savski iz Cirkulacije 2 meni, da dogajanje v Tobačni v zadnjem letu kaže, da je v Ljubljani še potreba po novih prostorih, kjer se lahko početja na novo definirajo brez večjih finančnih vložkov in še posebej brez predhodnih simbolnih naložb v vsebine in lobiranje z lokalnimi in državnimi javnimi financerji. "Vendar ni nobenih pogojev za stabilno delovanje. Lahko se le opazujejo potencialne dinamike, ki bi lahko prispevale k splošni lokalni dinamiki."
Piskorič je dejal, da pri Poligonu, glede na to, da so največji upniki družbe Imos-G v stečaju slovenske banke, računajo na njihovo družbeno odgovornost, da do prodaje novemu lastniku ne bodo spreminjali njihovih najemnih pogojev. Želijo si "razsvetljenih novih lastnikov, ki bodo prepoznali sinergijske učinke, ki jih pri razvoju nove Tobačne prinašajo kreativne in kulturne vsebine".
Vprašanja o prihodnosti prostora
Kar pogrešajo akterji na območju Tobačne, je tudi več povezovanja in komunikacije na temo, kaj bi lahko skupaj prispevali k prihodnosti tega prostora. Angažma bi morali pokazati tudi občina – predvsem z odprtim dialogom z zainteresirano javnostjo in stečajnim upraviteljem -, pa tudi država, ki tako ali tako plačuje najemnino za upravno enoto Vič-Center. "Škoda bi bilo namreč, da bi trud nevladnih organizacij in posamičnih iniciativ Tobačno spremenil v območje zasebnih interesov. Na Tobačni nočemo luksuznih stanovanj, ampak odprte prostore," sta poudarili Vidalijeva in Malina.
Začasnost samoiniciativnih prostorov
Zakaj bi Ljubljana ob Metelkovi in Tovarni Rog potrebovala še Tobačno? Savski je pojasnil, da "zaporejanje in primerjanje podobnih samoiniciativnih prostorov kažeta na vedno večjo začasnost takšnih prostorov". "Metelkova, ob nastanku politiziran in ideologiziran prostor, si je priborila stabilnost, Rog pa je zgolj ideologiziran prostor, kjer je stabilnost zagotovljena le z nedejavnostjo javnih služb mesta."
Javne institucije nimajo primerljivega ustvarjalnega naboja
Savski je dodal, da najnovejše iniciative delujejo na način najemanja prostorov, javnih ali zasebnih, in zdi se, da na ta način uspešno zagotavljajo pogoje za svoje delovanje. Vsaj dokler so najemnine "prebavljive". Zdi se, da se javni interes umika iz samoiniciativnih praks in raje ustanavlja lastne institucije (Kino Šiška in podobno), ki pa nimajo primerljivega ustvarjalnega naboja, razmišlja Savski.
Piskorič je dejal, da sta Metelkova in Rog postala nepogrešljiv del ljubljanskega alternativnega kulturnega in umetniškega prizorišča. Žal pa tamkajšnji objekti zaradi slabega stanja, pomanjkanja elektrike in vode ter nerešenega statusa ne nudijo ustrezne infrastrukture za kreativno produkcijo.
"Tudi Tobačna in njene vsebine nastajajo zelo organsko in od spodaj navzgor. Odziv javnosti pa dokazuje, da Ljubljana, ki nima uresničene strategije podpore kreativnim in kulturnim industrijam, tovrstne vsebine in prostore potrebuje. Tobačna ima izjemen potencial, da lahko postane pomembno regionalno kreativno središče," je sklenil Piskorič.