Barbican je bilo območje na zunanjem robu obzidja nekdanje rimske naselbine. Sredi 19. stoletja je tam živelo skoraj milijon in pol prebivalcev, ki so se ukvarjali s trgovino in rokodelstvom vseh vrst.

Med drugo svetovno vojno je bilo območje Barbican silovito bombardirano in povsem porušeno. Načrte za obnovo oziroma za postavitev 13 terasastih blokov in treh visokih stolpnic je izdelal arhitekturni biro Chamberlin, Powell and Bon, ki se je odkrito zgledoval po arhitekturni ikoni Le Corbusierju.

V Barbicanu v 2014 stanovanjih prebiva približno 4.000 ljudi. Na prvi pogled ima surov betonski kompleks kaj malo skupnega z najnovejšimi bivanjskimi standardi. A vendarle ni tako (zelo) kruto. Naselje spet postaja vse bolj modno. Tam imajo sedeže tudi nekateri znani arhitekturni biroji, medicinske ordinacije (dobro, res, tudi kakšna psihiatrična) in podobni. V Barbicanu je navsezadnje tudi sloviti kulturni center, ki ga zlahka lahko primerjamo z ljubljanskim Cankarjevim domom.
Naselje Barbican, ki ga kritiki uvrščajo med simbole brutalizma ali pa kar brutalistične arhitekturne smeri, je od leta 2001 spomeniško zaščiteno. V kakšni meri, če sploh, so bili nad kompleksom Barbican navdušeni ali celo navdihnjeni naši arhitekturni modernisti, z Ravnikarjev na čelu ter nato Severjem in drugimi, nisem posebej raziskoval. (Vsak komentar v tej smeri je zato še posebej zaželen.)

Studio Chamberlin, Powell and Bon je bilo eno najbolj vplivnih britanskih modernističnih arhitekturnih moštev. Med njihova dela sodi tudi Golden Lane Estate, to je stanovanjsko naselje v neposredni bližini Barbicana. Njihova zelo slavna stavba pa je tudi New Hall v Cambridgeu, ki je del slavnega univerzitetnega kompleksa. V sklopu naselja Barbican domuje tudi znana umetniška akademija Guildhall School of Music and Drama, na njegovem robu pa je Londonski mestni muzej.

Barbican Art Centre, ki predstavlja osrčje kompleksa, je tretje največje kulturno središče v Veliki Britaniji. Njegova največja koncertna dvorana obsega 1.949 sedežev. To je matična dvorana Londonskega simfoničnega orkestra, prav tako BBC-jevega simfoničnega orkestra. V eni izmed razstavnih dvoran Barbican centra je leta 2007 zelo odmevno razstavljala tudi znana slovenska arhitektka in umetnica Marjetica Potrč, lani pa je kot solistka Londonskega simfoničnega orkestra prav tako z uspehom v veliki dvorani Barbican Centra nastopila priznana slovenska sopranistka Sabina Cvilak.