Ampak ne Hitlerju, temveč lastniku, ki je sliko posedoval pred nacističnim voditeljem. Slika nemškega slikarja Lucasa Cranacha st., Kupid se pritožuje Veneri iz okoli leta 1525, ki je trenutno na posodi na razstavi v Bristolu, je nekoč visela v dnevni sobi fürerjevega stanovanja v Münchnu. Domnevajo, da so Cranachovo delo zaplenili iz zbirke nekega judovskega zbiratelja, zato britanska Narodna galerija išče morebitnega nekdanjega lastnika. Če bo lastnik zahteval svoje in ob tem predložil dokaze, bodo morali sliko vrniti.

Narodna galerija je delo kupila v 60. letih od newyorškega prodajalca umetnin, ki je zatrdil, da je bila slika v rokah iste družine od leta 1909, ko so jo prodali na dražbi v Berlinu. Kot pa se je izkazalo, je prodajalec sliko dobil od Patricie Lochridge Hartwell, ameriške novinarke, ki je bila med drugo svetovno vojno dopisnica neke ameriške ženske revije.

Kako se je znašla v njenih rokah?
Slika, ki so jo iz münchenskega stanovanja odstranili, da bi jo zaščitili pred bombnimi napadi, se je nato znašla v skladišču v južni Nemčiji. Hartwellovi pa jo je v zahvalo, da je napisala korekten članek o lokalni vojaški administraciji, izročil ameriški poveljnik.

Album, ki je razkril resnico
Sliki je na sled prišla na Dunaju delujoča umetnostna zgodovinarka Birgit Schwartz, ki je raziskovala Hitlerjevo umetnost s pomočjo njegove zasebne knjižnice, ki obsega kakih 1.200 knjig in danes domuje v narodnih arhivih v Washingtonu. Med knjigami je tudi album, ki ga zapis na lističu predstavlja kot zbirko vseh fotografij slik v Hitlerjevi lasti. Med temi pa je tudi omenjeno Cranachovo delo. Obstajata dva seznama Hitlerjevih slik - enega je naredil njegov prijatelj, drugega pa so sestavili kmalu po koncu vojne, a kljub navajanju Cranachove slike te niso povezovali z delom v londonski galeriji, ker je umetnik naslikal več del z isto motiviko. Da gre za isto sliko, je potrdil šele album fotografij.

Direktorica zbirk britanske Narodne galerije Susan Foister meni, da je slika nastala v času, ko je Cranach deloval na saškem dvoru in naredil nekaj svojih najboljših del.

M. K.