Muzeja si že zdaj ni mogoče ogledati v enem samem dnevu. Foto: RTV SLO
Muzeja si že zdaj ni mogoče ogledati v enem samem dnevu. Foto: RTV SLO
Steklena piramida pred Louvrom
Po novem gradbenem posegu se menda nihče ne bo pritoževal nad vnosom futurizma v baročno in klasicistično arhitekturno okolje. Foto: EPA

A trenutna francoska oblast se je namenila muzej še povečati. Izdelali so načrte za ponovno gradnjo zahodnega krila kompleksa Louvre, ki so ga prevratniki leta 1871, ko je izbruhnila vstaja pariške komune, požgali in bolj ali manj porušili. Zahodno krilo so leta 1564 zgradili za Katarino Medičejsko, do danes pa so se ohranili temelji in natančni načrti gradnje. Zato obnova ni nemogoča in naj tudi ne bi sprožila tako ogorčenih odzivov, kot jih je postavitev steklene piramide ameriškega arhitekta kitajskega rodu I. M. Peija.

Podvig je načrtoval že Charles de Gaulle
Gradbeni podvig naj bi 'pogoltnil' okoli 300 milijonov evrov. Ta izdatek pa menda ne bo prav nič 'olajšal' francoskega proračuna. Predsednik komisije, ki bo vodila preureditev Louvra, Alain Boumier je zatrdil, da bodo denar prispevali zasebni donatorji. Ideja za dograditev Louvra ni povsem izvirna zamisel trenutnega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca. Že junak druge svetovne vojne in kasnejši francoski predsednik Charles de Gaulle se je zavzel za obnovo zahodnega krila, v katerem naj bi uredili dodatne razstavne prostore in kongresno središče.

Od mračne utrdbe do bleščeče palače
Lovre je ena izmed dominant pariške silhuete že vse od 12. stoletja, ko so na tedanjem zahodnem robu Pariza zgradili temačno utrdbo, povsem v mračnem poznogotskem duhu. Da se je slednja prelevila v mogočno in bleščečo baročno stavbno kompozicijo, je najbolj zaslužen znameniti francoski kralj Ludvik XIV., znan tudi pod psevdonimom Sončni kralj, ki je na tem mestu postavil veličastno in nepregledno ogromno palačo. Ta se je iz udobnega domovanja francoske kraljeve družine, njenega 'priskledniškega' sorodstva in vrste priliznjencev, ljubic, ljubimcev in druge 'sodrge' v muzej spremenila leta 1793, torej v letu, ko so se tudi voditelji francoske revolucije precej spridili in niso več prikrivali svoje oblastiželjnosti in krvoločnosti.

Popolnoma so Louvre kulturi posvetili leta 1882, torej po porušenju zahodnega krila v vstaji pariške komune. Nekaj časa je v enem izmed delov stavbe svoje prostore še imela francoska vlada, a postopoma je muzej zavzel celoten kompleks in tako je ostalo do danes. Ko bo zahodno krilo dograjeno, bo tako muzej prvič po več kot sto letih dobil nove obsežne razstavne površine.