V Peruju že ves mesec praznujejo stoto obletnico odkritja andskega arheološkega čudesa iz 15. stoletja. Seveda je bilo to odkritje zgolj za širšo evropsko in svetovno javnost – tamkajšnji prebivalci Machuja Picchuja niso nikoli kar "pozabili", še pred Binghamom pa so o njem poročali tudi evropski prišleki.

Veliko odkritje brez zlatega sijaja
Machu Picchu, kar v jeziku kečua pomeni "stari vrh" ali "stara gora", leži zgolj 50 kilometrov od inkovske prestolnice Cuzco, a ga Španci na svojih osvajalskih pohodih niso našli. Skozi stoletja ga je večinoma prerastla džungla, zato je skoraj pol tisočletja ostal skrit evropskim očem. "Ideja, da mesto ni bilo nikoli odkrito, je zgolj sodoben mit. Čeprav je vladajoča družina Machu Picchu zapustila, so ga do 19. stoletja uporabljale druge skupine ljudi. Tamkajšnje prebivalstvo se je vedno zavedalo njegovega obstoja," je povedala strokovnjakinja za Inke Karoline Noack z bonnske univerze.

Bingham, ki ni bil izučen arheolog, je pa predaval na univerzi Yale, je po odkritju s sodelavci izkopal in proučeval ruševine v Machu Picchuju. "Morali smo premagati veliko težav, a smo na koncu našli več kot sto pogrebnih jam. Med izkopavanji smo našli veliko antropološkega materiala, med drugim človeške in živalske kosti, veliko črepinj posod in nekaj kamnitega, srebrnega in bronastega orodja," je zapisal Bingham in dodal, da s kolegi niso našli zlata, za katerim so tako hlepeli španski osvajalci inkovske države.

Večkratno odkritje nikoli izgubljenega mesta
Pravzaprav je Hiram Bingham v Južni Ameriki iskal mesto Vilcabamba, zadnje zatočišče Inkov pred Španci in je že pred odkritjem Machu Picchuja več let raziskoval okoliške kraje. Lucy Salazar, ki je pred leti pomagala pri postavitvi razstave o Machu Picchuju na univerzi Yale, je mnenja, da je Bingham kljub pomanjkanju arheološke izobrazbe pravzaprav dobro opravil svoje delo. "Nazaj je prinesel vse, kar so odkrili na najdišču. Ni bil izbirčen. V tistih časih so ljudje nazaj prinesli samo cele lonce in velike predmete. Danes bi arheologi prinesli vse delce in drobce in presenetljivo je, da je to naredil tudi on. Kot posledica njegove odločitve imamo zdaj veliko bolj celovito sliko tega, kaj se je v Machu Picchuju dogajalo skozi celo leto, ne samo takrat, ko je bil tam inkovski vladar," je povedala Salazarjeva.

Machu Picchu so Inki zgradili na vrhuncu svoje moči okoli leta 1450 in ga zapustili po španski osvojitvi kakšnih sto let pozneje, leta 1572. Po eni izmed teorij je večina prebivalcev mesta umrla zaradi koz, ki so jih s seboj prinesli evropski raziskovalci in zavojevalci. Še pred Binghamom je Machu Picchu verjetno "odkrilo" več Evropejcev, toda pri oglaševanju svoje najdbe niso bili tako uspešni kot Američan. Misijonarja Thomas Payne in Stuart McNairn naj bi po trditvah njunih potomcev našla pot do izgubljenega mesta že leta 1906, še pet let prej pa naj bi ga "odkrili" raziskovalci Enrique Palma, Gabino Sanchez in Agustín Lizarraga. Novejše raziskave so pokazale, da je za Machu Picchu že prej vedel Nemec Augusto Berns, ki je v v šestdesetih letih 19. stoletja kupil ozemlje v bližini gore in želel nato pritegniti investitorje, ki bi podprli njegov projekt ropanja bližnjih inkovskih ruševin. Lega Machu Picchuja je tako označena že na zemljevidu iz leta 1874.

Vse bolj ali manj špekulativne teorije
Arheologi pa še po sto letih od ponovnega odkritja starodavnega mesta niso enotni, zakaj in v kakšne namene je bil Machu Picchu zgrajen na tej skrivnostni in čudoviti lokaciji. Tudi sam Bingham je imel svojo teorijo: "Machu Picchu je neverjetno dobro ohranjen in njegove arhitekture ni pokvarila španska gradnja cerkva in vil. Lahko rečemo, da je bil Machu Picchu v bistvu zavetišče," je zapisal slavni raziskovalec in dodal teorijo, da je bil kompleks tradicionalno rojstno mesto inkovskih "devic sonca".

Večina arheologov je mnenja, da je bilo mesto zgrajeno za inkovskega vladarja Pachacutija, med njimi tudi arheologinja Noackova iz bonnske univerze: "Machu Picchu je bilo podeželsko posestvo devetega inkovskega vladarja Pachacuti, ki velja za ustanovitelja inkovskega cesarstva kot ekspanzivne države. Mesto je dal zgraditi v 15. stoletju. Bilo je nekakšen kraj za počitek in morda mesto, kamor se je na stara leta lahko umaknil. Težko je reči, kako pogosto je bil tam, saj je iz tistega obdobja komaj kaj najdb."

Dr. Johan Reinhard je našel nekatere dokaze, da so lokacijo mesta izbrali zato, ker naj bi bila okoliška pokrajina sveta, gore pa poravnane s ključnimi astronomskimi dogodki, ki so bili pomembni v inkovskih verovanjih. Obstajajo pa tudi bolj nenavadne teorije. Po eni od njih naj bi bil Machu Picchu zgrajen kot zapor za posameznike, ki so zagrešili gnusne zločine, po drugi naj bi bilo mesto središče, ki je nadzorovalo gospodarstvo v regiji, tretja pa trdi, da so v različnih mikroklimah na terasah okoli mesta Inki preizkušali, kako v raznih razmerah uspevajo določene poljščine.

"Kakršni koli interpretaciji je usojeno, da bo ostala zgolj špekulacija. Machu Picchu ostaja skrivnost. Ne vemo zagotovo, kako so mu rekli Inki, ne vemo kdaj in zakaj je bil zgrajen ali zakaj je bil zapuščen," o godlji mnogih teorij pravi Giulio Magli, profesor arheoastronomije na milanski univerzi.

Se bodo predmeti Inkov vrnili v Peru?
Machu Picchu je v zadnjem stoletju postal svetovna znamenitost, ki so jo leta 2007 uporabniki spleta z vsega sveta uvrstili v t. i. novih sedem svetovnih čudes skupaj s Chichen Itzo v Mehiki, Kristusovim kipom v Riu de Janeiru, kitajskim zidom, rimskim Kolosejem, Petro v Jordaniji in Tadž Mahalom v Indiji.

Unesco je leta 1983 Machu Picchu uvrstil na seznam svetovne dediščine in ga opisal kot "mojstrovino arhitekture in edinstven dokaz inkovske civilizacije". Peru že dolgo zahteva vrnitev okoli 40 tisoč predmetov, med njimi mumij, keramičnih izdelkov in kosti, ki jih je Bingham izkopal v Machu Picchuju. Leta 2007 sta Univerza Yale in Peru dosegla sporazum o vrnitvi predmetov, ki so s aprila prišli nazaj v domovino, a se zaradi nesoglasij o količini inkovskih predmetov ta zgodba verjetno še ni čisto končala.
Fotografije Machu Picchuja in vrnjenih predmetov ter posnetke praznovanja ob stoti obletnici Binghamovega odkritja si lahko ogledate spodaj.