Zaradi gradnje prizidka so morali prestaviti cerkev sv. Hieronima. Kamen za kamnom so objekt iz 15. stoletja razstavili in ga spet sestavili. Foto: EPA
Zaradi gradnje prizidka so morali prestaviti cerkev sv. Hieronima. Kamen za kamnom so objekt iz 15. stoletja razstavili in ga spet sestavili. Foto: EPA
Rafel Moneo: prizidek k Pradu
Številni arhitekti in umetnostni zgodovinarji še vedno menijo, da je modernistični prizidek k neoklasicistični stari stavbi muzeja Prado uničil arhitekturno harmonijo.

Moneo je za svoje delo že prejel Pritzkerjevo nagrado, najvišje arhitekturno odlikovanje na svetu, obenem pa je kot arhitekt preureditev Nacionalnega muzeja rimske umetnosti v Meridi in Fundacije Juana in Pilar Miro na Mallorci vešč tudi načrtovanja muzejev. Konec marca so javnosti predstavili Monejev modernistični prizidek, ki bo kot galerija začel delovati šele jeseni in ki naj bi bil šele prva faza širjenja Prada.

Umetnine smejo priti iz skladišča
V novih prostorih bodo med drugim razstavili okoli 1.000 Goyevih grafik, ki so bile zaradi premalo prostora do zdaj prisiljene "ždeti" v skladišču. Goyeva dela niso edine dragocene umetnine, ki jih do zdaj ni bilo mogoče razstaviti, za katere pa bi bili v drugih muzejih pripravljeni "ubijati". Prado namreč velja za enega najbolje "založenih" muzejev na svetu, v njegovi zbirki pa še posebej izstopajo zbirke mojstrov 20. stoletja Petra Paula Rubensa ter seveda domačih umetniških veličin, kot so Velazquez, El Greco in seveda že omenjeni Goya.

Z odprtjem novega muzeja se bo v osrednji stavbi sprostilo kar 40 sob, v katere bo mogoče postaviti zaklade iz depojev. Nova stavba bo namreč bolj kot prikazu stalne zbirke namenjena začasnim razstavam, ki bodo prikazovale nekatere bolj "obskurne" umetnine Prada in razstave, za katere bodo dela začasno posodile tudi druge umetniške ustanove. Vseeno pa zbirka Goyevih grafik ne bo edina stalnica prizidka. Posebnost objekta je namreč "luknja", v katero bodo namestili skulpturo iz stebrišča cerkve, ki so jo zaradi gradnje prizidka morali prestaviti.

Anatema nad skruniteljem cerkve
Ravno zaradi tega posega so nekateri nad prizidkom še pred začetkom njegove gradnje izrekli anatemo. Monejev načrt za prizidek je namreč predvideval vključitev stebrišča cerkve svetega Hieronima iz 15. stoletja v novi objekt in prestavitev cerkve. In zares so kamen za kamnom cerkev razstavili in jo ponovno sestavili v bližini prizidka. Tudi varuhi harmonične arhitekturne podobe Prada, katerega osrednjo stavbo so zgradili v zgodnjem 19. stoletju, in njegove okolice niso bili zadovoljni z načrtom Rafaela Monea. Menili so, da se modernistična stavba, zgrajena iz opeke, granita, marmorja in hrastovega lesa preprosto ne more zliti s historično arhitekturo obstoječega kompleksa. Tožbe so bile zaman, saj je madridsko sodstvo vse zavrnilo.

Prado je že tretji veliki muzej v španskem glavnem mestu, ki so ga v zadnjih letih dogradili. To je nedavno doletelo tudi muzeja Thyssen-Bornemisza in Reina Sofia.

Polona Balantič