Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je ta dan leta 1999 razglasila za mednarodni dan maternega jezika, katerega namen je predvsem promovirati manjšinske jezike in spoštovanje lastnega maternega jezika. Povod za poseben dan v letu, posvečen prav maternemu jeziku, je bilo izumrtje, pred katerim so se znašli številni jeziki. Po Unescovih podatkih naj bi bilo na svetu med šest in sedem tisoč jezikov, več kot polovici pa jih grozi izumrtje že v nekaj generacijah.

Kako kaže slovenščini?
V Evropi se po podatkih Haralda Haarmanna, ki jih je navedel v delu Die Sprachenwelt Europas, izdanem leta 1993, govori 76 različnih jezikov. V nekaterih izmed njih, na primer v istroromanščini in ugrofinski livijščini, se pogovarja manj kot tisoč govorcev, medtem ko drugi pol predstavlja angleščina, ki jo samo na stari celini kot materni jezik govori 60 milijonov ljudi.

Slovenščina sodi po Haarmannovih podatkih o številu govorcev v prvo polovico evropskih jezikov, saj jo je uvrstil na 34. mesto. Evropski jeziki svoj dan v letu sicer slavijo dvakrat - ob 21. februarju, ko jim je posvečen dan maternih jezikov, so v središču pozornosti tudi 26. septembra. Leta 2001 so ta dan razglasili za evropski dan jezikov.

Spletne strani le v 10 odstotkih jezikov
Unesco pa na svoji spletni strani bolj kot na ogroženost evropskih jezikov opozarja na možnost izumrtja, ki grozi številnim afriškim jezikom. Po njihovih podatkih 80 odstotkov jezikov črne celine nima svoje ortografije, zato jim grozi, da bodo izginili brez vsakega sledu. Unesco med drugim opozarja tudi, da devet desetin jezikov sploh ni zastopanih na svetovnem spletu, da v povprečju vsaka dva tedna izgine en jezik in da štirje odstotki svetovnega prebivalstva govorijo 96 odstotkov jezikov.

Jeziki za ohranjanje kulturne dediščine
Unesco si je tako za cilj zadal, da promovira in skuša ohranjati ogrožene jezike, z njimi pa tudi jezikovno raznolikost, ki je bistveni del kulturne dediščine človeštva. Da bi mu to lahko uspelo, je v svoj program zapisal tri smernice: povečati stopnjo ozaveščenosti o jezikovni ogroženosti in prek nje doseči, da bi se po vsem svetu začeli zavedati potrebe po varovanju jezikovne raznolikosti, druga smernica govori o lokalnem pomenu promoviranja jezikovne politike, zadnja pa jih povezuje in si narekuje tudi mednarodno sodelovanje.

Vojska je grozila tudi jeziku
Slovenščina je bila do nedavnega najbolj ogrožena v vojski, kjer so jo začeli intenzivno uveljavljati in kovati besedni zaklad po osamosvojitvi leta 1991. Do takrat je bil prevladujoči jezik v vojski najprej nemščina v času Avstrije in Avstro-Ogrske, nato pa srbohrvaščina.

Knjižni jezik, ki je tudi najbolj razvit izmed vseh zvrsti, je slovenščina postala leta 1550, ko je Primož Trubar objavil Katekizem in Abecednik. Utemeljil ga je na podlagi dolenjskega in ljubljanskega jezika, ki sta postala podlaga za kasnejši knjižni jezik. Slovenski poslanci so v državnem zboru habsburške monarhije poslansko prisego v materinščini prvič izrekli leta 1876, v njihovih nastopih pred drugimi poslanci pa se je uveljavila v prvem desetletju 20. stoletja. Edini državni jezik v Sloveniji pa je slovenščina postala leta 1991.

Skrb za jezik v rokah ministrstva
Za visoko raven znanja slovenščine so odgovorne predvsem šole in ministrstvo za šolstvo in šport, ki je slovenščino določilo za obvezni maturitetni predmet, zanimanje za jezik pa skušajo spodbuditi tudi s tekmovanji iz znanja slovenščine.