Trije zaposleni v ustanovi ostajajo brez osebnih dohodkov, za izdane knjige pa avtorjem ne morejo izplačati honorarjev. Na položaj je opozoril tudi upravni odbor Društva slovenskih pisateljev.

"Zaušnica"
V upravnem odboru Društva slovenskih pisateljev razmere v Slovenski matici ocenjujejo kot sramotne. Da se je najuglednejša slovenska ustanova, ki je, kot jo pojmuje njen predsednik Milček Komelj, mati slovenskega naroda, znašla v katastrofalni finančni situaciji, "je zaušnica, ki si jo je trenutna oblast primazala sama", med drugim piše v izjavi upravnega odbora DSP-ja.

Zato v odboru pisateljskega društva pozivajo vlado in ministrstvo za kulturo, naj nemudoma začneta reševati nastalo težavo. Zahtevajo, da z dodatnimi proračunskimi sredstvi omogočijo normalno delovanje ustanove in da se že pripravljen zakon po hitrem postopku sprejme v državnem zboru.

Prošnje naslavljajo na gluha ušesa
Slovenski matici, ki ima status društva v javnem interesu, je ministrstvo za kulturo leta 2001 ukinilo proračunsko financiranje plač za tri uslužbence. Obljub, da se bo stanje uredilo, je bilo precej, a se do zdaj ni zgodilo nič, so besede tajnika in glavnega urednika Slovenske matice Draga Jančarja pred časom povzeli v časniku Delo. Kot je dejal, že leta naslavljajo prošnje na več ministrstev, predvsem na ministrstvo za kulturo, in na druge institucije.

Ustanova deluje s pomočjo Javne agencije za knjigo. Prek programskega razpisa za obdobje od 2013 do 2015 je leta 2013 za festival Od intuicije do stvaritve prejela 6.000 evrov, za devet odobrenih knjižnih naslovov pa 90.000 evrov. Lani so za literarni ciklus 150 let dela za slovensko kulturo prejeli 5.000 evrov, za osem odobrenih knjig pa 72.000 evrov.

Pomoč sponzorjev je presahnila
Do zdaj se jim je uspevalo obdržati nad vodo tudi z nekaj izrednimi subvencijami in s pomočjo sponzorjev. A pomoč slovenskih podjetij se je v zadnjih letih popolnoma ustavila, ostala je pomoč Slovenske akademije znanosti in umetnosti - letos v znesku 35.000 evrov za izvajanje skupnega programa, v glavnem prireditev naravoslovnega odseka Slovenske matice.

Slovenska matica in SAZU sta zelo povezana, saj je prva pomagala ustanoviti SAZU, v njenem statutu pa je tudi zapisano, da ob prenehanju delovanja njeno premoženje preide v last SAZU-ja.

Celo Franc Jožef je pristavil "piskrček"
Slovenska matica, ki je februarja 2014 praznovala 150 let, je bila na pobudo mariborskih "rodoljubov" ustanovljena leta 1864 s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z najrazličnejših področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja, ustvarjala slovensko terminologijo za različne stroke itd. Takratna Avstrija je podpirala ustanavljanje tovrstnih združb, o čemer priča tudi osebni prispevek cesarja Franca Jožefa za njeno ustanovitev (v znesku 500 goldinarjev).

Dejavna vloga tudi v političnem življenju
Svoj vrhunec je doživela na začetku stoletja, ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Peterburga. Med prvo vojno je prišla v spor z oblastjo zaradi izdaje knjige o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni, zato je bila njena posest zasežena. Med obema vojnama je, kot rečeno, pomagala ustanoviti SAZU. Leta 1942 se je v njej ilegalno sestal Kulturni plenum OF-a, leta 1944 je bilo njeno delo z dekretom nemške uprave ustavljeno. Po drugi vojni se je novim oblastem zdela preveč konservativna, zato so njeno premoženje nacionalizirali.

V dokumentarnem programu TV Slovenija so lani pripravili dokumentarni film Slovenska matica – 150 let dela za slovensko kulturo in znanost, ki ga je režiral Slavko Hren, skupaj z Matejo Jančar pa sta poskrbela še za scenarij. Ogledate si ga lahko spodaj.