Tema konference so vprašanja prihodnosti življenja na Zemlji, izhajajoča iz uničujočih posledic kapitalističnega ekstraktivizma in kolonializma, pa tudi zaostrene podnebne, okoljske in družbene krize. Gre za vprašanja, ki so se že dodobra ugnezdila tudi v polju umetnosti, piše v napovedi konference, ki jo organizira Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo.

Zemlja kot poškodovani planet
Konferenca prek zaznavanja smrti in minevanja odpira vmesni prostor razmisleka o sedanjosti in prihodnostih življenja na Zemlji kot poškodovanem planetu. Sodelujoči se bodo med drugim spraševali, kako naj aktualne globalne in planetarne katastrofe zaznavamo kot univerzalne ter kako naj (individualno in kolektivno) krog svoje moralne skupnosti razširimo ne le na človeške nevidne druge, temveč tudi na (ne)človeške druge.

Razvoj senzibilnosti tudi prek umetnosti
Govorci bodo nadalje poskušali odgovoriti še na vprašanje, kako – tudi prek umetnosti – razvijati senzibilnost, možnosti zaznavanja, kulturne prakse in prakse produkcije védenja za biti in postajati z drugimi v življenju in smrti. Seveda je pomembno tudi vprašanje, kako misliti minljivost, se poslavljati ter ohranjati spomin na izgubljena človeška in nečloveška življenja, okolja in habitate, da bi s tem afirmirali politike sedanjosti in prihodnosti relacijskega spleta življenja.

Kjer se srečata umetnost in ekologija
Mednarodna konferenca je namenjena razmisleku o sečišču umetnosti in ekologije ter takšne družbene organiziranosti, da multiple krize, ki ogroža samo življenje na Zemlji, ne bi le še poglabljali. Sodelujoči se bodo posvetili vprašanju možnosti (so)bivanja skozi regenerativne oblike mikro- in makroorganiziranosti ter minevanju in smrti kot integralnih delov življenja, ki ju mora človeštvo znova ozavestiti, še piše v napovedi dogodka.

V panelu 1 (med 15.15 in 17. uro) sodelujoči obravnavajo krizne imaginarije in angažmaje s tematiko več-kot-človeške smrti, umiranja in izumiranja. Ob tem razmišljajo, kako krmariti med izzivi ter odločilnim pomenom ohranjanja upanja v dobi vse večjih izgub in žalosti. Med govorci so Maja in Reuben Fowkes (Preživeti izumiranje: Regenerativne ekologije socialističnega antropocena), Marietta Radomska (Ekologije smrti, ekologije žalovanja: Biofilozofski asemblaži (ne)živih umetnosti) in Thom van Dooren (Življenje v izginjajočih svetovih: Polžje zgodbe v času izumiranja).

V panelu 2 (med 17.30 in 19. uro) sodelujoči razmišljajo, kako misliti minljivost, se poslavljati ter ohranjati spomin na izgubljena človeška in nečloveška življenja, okolja in habitate, da bi s tem afirmirali politike sedanjosti in prihodnosti relacijskega spleta življenja. Gostje so Mick Wilson (Politična skupnost z mrtvimi), Šejla Kamerić (Ab uno disce omnes – Po enem spoznaj vse) in Boštjan Videmšek (Videl sem preveč).

Moderatorji konference so Nataša Briški, Urška Jurman in Rok Kranjc, prispevkom gostov obeh panelov pa sledita razpravi.

Nagrada Igorja Zabela za Bojano Pejić
Letošnja nagrada Igorja Zabela za kulturo in teorijo gre v roke umetnostne zgodovinarke in kuratorke Bojane Pejić, ki je pomembno zaznamovala naš pogled na povojno umetnost vzhodne Evrope. Štipendije nagrade Igorja Zabela 2022 pa prejmejo Oksana Briukhovetska, Alina Șerban in Antonina Stebur. Podelili jih bodo v petek, 18. novembra, ob 20. uri na slovesnosti v Cukrarni, ki jo bo vodila novinarka RTV Slovenija Ksenija Horvat.

Nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo podeljujejo mednarodno delujočim kustosom, umetnostnim zgodovinarjem in teoretikom, piscem in kritikom, katerih delo je pomembno za področje vizualne umetnosti in kulture v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi.