Začetek tridnevne dražbe obsežne zbirke lani umrlega francoskega modnega oblikovalca, ki jo zbiratelji umetnin z vsega sveta čakajo s pridržanim dihom, je dražbena hiša Christie's v Parizu napovedala za 25. februar. Skupina kitajskih pravnikov si zdaj prizadeva, da bi iz dražbe izvzeli dva kipa, glavo podgane in zajca, ki sta ocenjena na vrednost nekje med osmimi in desetimi milijoni evrov vsak. "Če ju bodo še vedno hoteli dati na dražbo, bomo šli na sodišče," je odločen Šje Tongšjang, eden od vodij skupine, ki se odpravlja v Pariz. "Zaklad so francoske in britanske čete odpeljale s seboj leta 1860, kar vsi priznavajo, tudi sam lastnik zbirke," opozarja Šje.

Pri Christie's so še prejšnji teden zatrdili, da dražba kljub nestrinjanju Kitajcev bo, saj se jim njihovo ravnanje ne zdi sporno - nasprotno, Kitajska ima tako priložnost, da izgubljena zaklada odkupi nazaj.

Bestiarij kitajskega horoskopa
Bronasti glavi podgane in zajca naj bi bili del večje zbirke, ki je ponazarjala 12 živali kitajskega horoskopa. Glave so nastale v 50. letih 18. stoletja in so nekdaj krasile vodnjak, ki ga je za cesarjevo domovanje v Pekingu oblikoval Francoz Michel Benoist. Danes velja teorija, da je bil ducat glav odnešen med opustošnjem palače v drugi opijski vojni.

Leta 2007, ko se je na dražbi pojavila glava konja, jo je za okoli devet milijonov dolarjev kupil neki milijonar s polotoka Macao in jo nato podaril kitajski vladi. Danes je na Kitajskem ohranjenih pet živalskih glav - opica, bivol, tiger, konj in prašič -, za petimi pa se je izgubila vsaka sled.

"Žalitev Kitajcev"
Upravnik nekdanje cesarjeve palače se bo v prihodnjih dneh odločil, ali se bodo pobudi pravnikov sploh pridružili. S kitajskega zunanjega ministrstva so pretekli teden sporočili, da sta glavi "dragocena kulturna zaklada, ki so ju odpeljale angleško-francoske sile". "Kitajska je nesporno lastnica teh objektov, ki bi ji morala biti vrnjena," je povedal predstavnik ministrstva za stike z javnostmi Džjang Džu. Prodaja kulturne dediščine, ki je bila odpeljana s Kitajske med vojno, tako Džu, žali Kitajce, krši njihove pravice in ni v skladu z mednarodnimi konvencijami.

Dzung Tjanljang, predstavnik urada, ki skrbi za parke okrog Poletne palače, je prepričan, da v tem primeru ne gre "samo" za umetnine, ampak za simbol tega, da mora Kitajska zaščititi svojo zgodovino. "Palača je - od gradnje pa do izropanja - mikrokozmos kitajske zgodovine. Ko je bila država močna, je okoli palače zrasel park, ki ponazarja iznajdljivost Kitajcev. Kadar smo bili šibki, smo bili žrtve vpadov tujih sil in park je bil uničen. Park sam po sebi tako priča o zgodovini sodobne Kitajske."

A. J.