Analiza Tutankamonove genske zasnove, ki so jo opravili ta mesec, je pokazala, da je bil mladi faraon (na oblast je prišel že kot deček in vladal približno deset let), sad incestuozne zveze med Ehnatonom in njegovo sestro. Z raziskavo Tutankamonovih ostankov so tako razkrili prav to, kar je napovedal Zahi Havas, vodja egiptovskega urada za arheološka odkritja; skrivnosti Tutankamonovega družine in rodu. Vse doslej namreč ni bilo jasno, čigav otrok je Tutankamon; vsi znani zapisi namreč najvajajo to, da je bil Tutankamon kraljevi sin. Kandidati so bili trije: Amenhotep III., Amenhotep IV. oziroma faraon, pozneje versko reformiran kot Ehnaton, Smenhkare, ki mu DNK raziskave tudi pripisujejo očetovstvo.

Bolehen najstnik umre zaradi bolezni
Nesrečni 'genski koktajl' sorodstvenih vezi je Tutankamonu prinesel kostno bolezen, med drugim naj bi imel tudi kepasto nogo, njegova smrt pa naj bi bila posledica kombinacije kostne bolezni z malarijo. Nove ugotovitve pričajo o tem, da 19-letni vladar Egipta ni bil žrtev umora, niti ni padel z voza in ga ni ubila kakšna zver, kot so bile najpogostejše domneve. Med njimi je bila sicer tudi zelo pogosta ta, da je bil faraon le bolehen najstnik, ki je umrl zaradi slabega zdravja. To se je (kot kaže) izkazalo za resnično.

Zadnji dve leti so znanstveniki Egipta, Nemčije in Italije s pomočjo DNK-testa in CT-pregledov raziskovali bolezni faraona, ki je umrl star 19 let, leta 1324 pr. n. št. Pregledali so tudi vzorce šestnajstih drugih mumij iz kraljevih grobnic v Luksorju in iskali njihove sorodstvene vezi s Tutankamonom. Poleg odkritega očeta so identificirali stare starše v prvem in drugem kolenu. Odkrili pa so tudi, da naj bi bil Tutankamon oče dveh mrtvorojenih deklic, katerih ostanke so našli v njegovi grobnici, ki je mimogrede najbolje ohranjena faraonska grobnica.

Usoden ali neusoden parazit?
Poroke med brati in sestrami so bile v 18. dinastiji egipčanskih faraonov (ta je vladala ok. 1550 do 1295 pr. n. št.) precej pogoste, veliko članov družine pa je trpelo za enako boleznijo kot Tutankamon. Raziskave so tudi pokazale, da so bili vsaj štirje člani kraljeve družine okuženi s zajedavcem, ki je povzročal - pogosto smrtno obliko - malarije. Skupina pod Zavasijevim vodstvom je tako sklenila, da je Tutankamonov že tako šibki imunski sistem še bolj oslabel, ko je dobil malarijo; usoden zanj pa naj bi bil nenaden zlom noge. Tej teoriji pa oporeka Sanjeev Krishna, profesor molekularne parazitologije in medicine iz londonske univerze St George: "Če imaš zajedavca in doživiš 19. leto, obstaja precej možnosti, da si razvil nekakšno imunost".