Centri so namreč pozvali oblasti, naj prenehajo zatirati njihovo delovanje in pobude. Ministrstvo se je na pozive odzvalo z besedami, da že vrsto let razvija dialog z različnimi izvajalci kulturnih projektov in programov, kamor vključuje tudi mladinske kulturne centre kot enakovredne subjekte na področju kulture. V odgovoru so še dodali, da je sodelovanje raznoliko in da je bilo na tem področju sproženih že kar nekaj pobud. Brez njih marsičesa ne bi bilo mogoče uresničiti, so še poudarili na ministrstvu.

Projekt multimedijskih centrov
Kot je še zapisano v odgovoru, se je ministrstvo s stanovskimi društvi ustvarjalcev in združenji pogovarjalo tudi o načinih sofinanciranja, se posvetovalo ob pripravi stališč za pogajanje o sistemu plač v javni upravi, o uveljavitvi knjižničnega nadomestila in podobno. Prav tako je dalo pobudo za vzpostavitev mreže multimedijskih centrov Slovenije in ob tem pomembno pomagali k uspešni kandidaturi in črpanju sredstev evropskih strukturnih skladov za njihovo delovanje.

»Organizacijam s področja umetnosti in dediščine, ki kontinuirano izvajajo vrhunsko in raznoliko kulturno ponudbo ter katerih kakovost, obseg programov in reference iz preteklosti zagotavljajo, da je njihovo delovanje v javnem interesu, je ministrstvo s sklenitvijo triletnih pogodb o sofinanciranju poleg stroškov programa omogočilo še sofinanciranje stroškov dela ter investicijskega vzdrževanja oz. nakupa opreme. Tako jim je bila omogočena vzpostavitev boljših pogojev (so)delovanja,« je v odgovoru še zapisal minister.

Stoodstotno porabljena sredstva
Omenjen projekt v mrežo povezanih multimedijskih centrov pokriva vseh 12 statističnih regij v Sloveniji. Centrov, ki jih je ministrstvo v zadnjih treh letih podprlo s sredstvi integralnega proračuna in s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), je 16, med njimi pa je večina mladinskih kulturnih centrov. Njihov namen je bil presežen in sredstva EU doslej stoodstotno porabljena, dodajajo na ministrstvu.

»Doslej je MK podprlo vse njihove programe in projekte, za katere je menilo, da so dovolj kvalitetni in primerljivi na nacionalni ravni, čeprav prvenstveno delujejo lokalno. Ni zanemarljiv tudi njihov delež v sklopu ljubiteljske kulture, kjer so njihove dejavnosti sofinancirane preko Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Za posebno obravnavo mladinskih kulturnih centrov in za njihov morebitni privilegirani položaj ni v našem zakonu in predpisih nikakršnih podlag in bi bilo vsakršno ravnanje v tej smeri nezakonito. Prav tako bi njihova posebna obravnava pomenila diskriminacijo glede na druge prosilce oziroma izvajalce programov in projektov. Očitek, da gre za zatiranje, je zato glede na vse to nedopusten,« še odgovarja minister za kluturo.