Njegovemu pozivu se je pridružil tudi dramatik in nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. V pismu omenjena podpisnika opozarjata na kršenje svobode govora v Mjanmarju ter pozivata tudi k izpustitvi več drugih zaprtih mjanmarskih pisateljev.

Pismo je podpisalo 14 Nobelovih nagrajencev za literaturo, med njimi tudi Tony Morrison, Wislawa Szymborska, Guenter Grass, Jose Saramago, J. M. Coetzee in Imre Kertesz, naslovili pa so ga na mjanmarska veleposlaništva v Bangkoku, Berlinu, Londonu, New Delhiju, Tokiu in Washingtonu.

V pismu je med drugim zapisano:
"Če politični zaporniki, pisatelji, novinarji in drugi državljani ne morejo brezskrbno razpravljati o prihodnosti svoje dežele, vsa naznanila o političnih reformah izgubijo verodostojnost. Zgodovinske izkušnje učijo, da svoboda govora in odprto javno razpravljanje ne smejo stati na koncu poti k demokraciji, temveč morajo biti na samem začetku vsakršne smiselne reforme."

Poziv sta Gruša in Havel predstavila na odprtju praškega filmskega festivala One World International Human Rights Film Festival, ki se bo sklenil 22. aprila. Na njem bo premierno predvajan tudi dokumentarni film o napadu na Aung San Su Či maja lani.

V priporu od septembra lani
Aung San Su Či, ki je leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za prispevek k demokraciji, je v hišnem priporu od konca septembra lani, vendar ne gre za njen prvi pripor. Prvič je v priporu ostala za šest let - od leta 1989 do leta 1995. Ko je vlada leta 1990 razpisala splošne volitve in je na njih zmagala njena stranka, vojaška hunta volilnih rezultatov ni priznala in stranki ni prepustila oblasti. Aung San Su Kji so leta 2000 znova zaprli v hišni pripor, iz katerega so jo izpustili maja 2002. Konec maja 2003 pa jo je vojaška hunta po spopadih med pristaši opozicije in vojaških oblasti na severu države ponovno priprla, trenutno se v v hišnem priporu v svoji rezidenci v Jangonu.