Oglas
Odprtje muzeja je tako odmevno, ker je prenavljanje največjega muzeja moderne umetnosti na svetu trajalo kar štiri leta. Načrte za prenovo, ki je površino MoMe kar podvojila, pa je izdelal japonski arhitekt Jošio Taniguči.
Delo, ki je Picassu prineslo slavoV muzeju, ki letos praznuje 75. obletnico obstoja, so zastopani prav vsi velikani vizualne umetnosti, ki so ustvarjali v obdobju moderne ali pozneje. Največjo slavo je MoMi prinesla izjemna zbirka Miroja, van Gogha, Warhola in Picassa, čigar delo Avignonske gospodične še vedno slovi kot najpomembnejši eksponat newyorške ustanove. Picasso je znamenito platno ustvaril leta 1907, poznavalci likovne umetnosti pa so enotnega mnenja, da prav to delo pomeni Picassov prodor med največje mojstre ustvarjanja s čopičem.
Večina del leži v skladišču
Muzej je ponosen lastnik več kot 100.000 del, ki pripovedujejo zgodbo o razvoju likovne, grafične, kiparske in fotografske umetnosti zadnjega stoletja in pol. Poudariti pa je treba, da je v okviru redne razstave na ogled postavljen le manjši del te zbirke. Preostala dela muzej posoja drugim umetniškim ustanovam po svetu, ko te pripravljajo posebne tematske razstave; takšne razstave pa redno pripravljajo tudi sodelavci MoMe.
Boj za novo podobo
Obnovitvena dela pa niso potekala brez zapletov. Nad nadgradnjo prvotne stavbe so se najbolj pritoževali farani in duhovniki bližnje cerkve, saj naj bi povečani muzej preprečeval dostop sončne svetlobe v cerkev.
Odstop od arhitekturne norme Mannhattna
Nova podoba MoMe je presenetljiva tudi z vidika urbanistično-arhitekturne krajine Mannhattna, v srcu katerega stoji muzej. Taniguči se pri načrtovanu stavbe, ki je zgrajena v slogu modernega bauhausa, ni odločil za gradnjo v smeri vertikal. Raje, kot da bi se zgledoval po okoliških nebotičnikih, je japonski arhitekturni mojster zgradil nižji, a tlorisno izredno obsežen projekt. Da mu je v času, ko je sredi New Yorka prava umetnost najti košček prostega zemljišča za novogradnjo, uspelo prepričati mestne oblasti, da so privolile v tako potratno izkoriščenje prostora, velja za skoraj neverjeten dosežek.
Mogotci s kulturnim čutom
Začetki muzeja segajo v čas velike gospodarske krize, ki je v ZDA ob delo spravila na desettisoče ljudi. Kljub gospodarskemu razsulu pa je žena velikega mogotca Johna D. Rockefellerja, Abby Rockefeller, dala pobudo za ustanovitev muzeja sodobne umetnosti, ki naj bi stal v samem središču New Yorka. Muzej, ki so ga tudi zgradili pretežno z denarjem Rockefellerjevih, so slovesno odprli leta 1929. Še danes se čutijo člani ene najbolj vplivnih ameriških dinastij predane tej umetniški inštituciji. Zato družinski člani tudi sedijo v upravnem odboru in redno prispevajo donacije, ki pomagajo muzejski upravi vzdrževati kakovost in sloves muzeja.
Guggenheim je potegnil kratko
Veliki projekt prenove MoMe je vzbudil sen po posodobitvi tudi v mislih sodelavcev in pokroviteljev drugega slovitega newyorškega muzeja, muzeja Guggenheim. Da bi navidezno zmanjšali pomen obnovitve MoMe, so se vodje Guggenheimove ustanove lotili velikopoteznega načrta za gradnjo nove futuristične stavbe. Načrti za stavbo v obliki aluminijastega oblaka, ki jo je projektiral arhitekt Frank O. Gehry, pa so zaradi pomanjkanja denarja padli v vodo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje