Po prevodu Trubarjevega Abecednika je njegovo besedo od zdaj mogoče prebirati še v knjigi Trubarjevo razodetje - izbrana poglavja iz Poslednjega dela Nove zaveze 1577 (delo je izšlo pri Mladinski knjigi). Po besedah avtorja izbora, prevoda in komentarjev Mihaela Glavana je "skrajni čas, da se nam Trubar začne razodevati s svojo živo besedo, ki je tekoče berljiva sodobnemu bralcu".

Delo predstavlja teologijo človeka, ki ni imel toliko v mislih "novega evangeličanskega gibanja, ki bi postavilo novo cerkev z namenom peljati svet naprej brez pokvarjenih primesi katolištva", ampak priča bolj o "človeku, ki mora to opraviti na osebnem nivoju". Edino zveličanje je Trubar videl v etičnem in verskem prerodu človeka, še dodaja Glavan.

Knjižica je opremljena s kratkim slovenskim nagovorom in posvetilom v nemščini, temu pa sledi še slovenski predgovor, ki ga Trubar podaljša še s petimi stranmi dodatka, kakor sam pravi "zato, da ne bi papir ostal čisto prazen."

"Največji Slovenec prejšnjega tisočletja"
Pred slovesnostjo ob dnevu reformacije in osrednjo prireditvijo ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, ki je pod naslovom Prebujenje slovenskega jezika potekala v ljubljanskem Cankarjevem domu, so pripravili proslavo tudi v Slovenj Gradcu. Slavnostni govornik, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, Viktor Žakelj, je ob tej priložnosti med drugim poudaril, da je Trubar največji Slovenec prejšnjega tisočletja. "Za človeka, ki nam je dal tiskano besedo, nas poimenoval za Slovence. Človeka, ki je bil na začetku slovenske etnogeneze in zaradi katerega smo to, kar smo, torej Slovenci," je še povedal. Opaža, da je Primož Trubar v njemu posvečenem letu, ki se počasi izteka, vendarle vstopil v zavest Slovencev. "Zavedamo se, da brez njega ne bi bili to, kar smo."

Žakelj je bil tudi kritičen do ustreznosti koncepta proslavljanja 500-letnice Trubarjevega leta. "Povedati bi morali, da smo Evropejci, da smo del tega kulturnega občestva v prvi vrsti po njegovi zaslugi in zaslugi njegovih ožjih sodelavcev," je dejal Žakelj in pojasnil, da se je koncept po pozivih civilne družbe spremenil in Trubar je prek različnih prireditev "stopil na velika vrata v slovensko zavest".

Razstava 100 let bližje
V okviru proslave, na kateri je nastopil Ženski pevski zbor Nova in News Wing Quartet,
so v Koroškem pokrajinskem muzeju odprli tudi posebno razstavo. Gre za postavitev Mestnega muzeja Ljubljana z naslovom 100 let bližje, s katero muzej predstavlja Krščansko adventistično cerkev. Nastala je v okviru projekta Muzeji povezujemo, s katerim se predstavljajo različne verske skupnosti, s predstavitvijo Krščanske adventistične cerkve v Trubarjevem letu pa pripravljavci združujejo spomin na utemeljitelja protestantizma na Slovenskem, iz katerega izhaja tudi adventistična veja krščanstva.

M. K.