Graščina z železarskim muzejem naj bi vrata ponovno odprla čez dve leti.

Gre za fazno prenovo
Začetek prenove skoraj petsto let stare Bucellini - Ruardove graščine v nekdanjem fužinarskem naselju na Stari Savi je jeseniška občina načrtovala že na začetku tega leta, a se je zapletlo zaradi pritožbe pri postopku izbire izvajalca del. "Zdaj je izvajalec izbran in pričakujemo, da bo avgusta prenova vendarle stekla," je zatrdil jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.

Gre za fazno prenovo, ki bo tako tudi financirana, je pojasnil župan. Prva faza bo stala okoli 600.000 evrov, v dveh letih pa naj bi bila 2,5 milijona evrov vredna obnova v celoti zaključena. Prek ministrstva za infrastrukturo je občini uspelo dobiti 150.000 evrov, Mencinger pa si želi, da bi uspeli pridobiti še kakšna druga sredstva od države. Če bo objavljen primeren razpis, se bodo nanj prijavili.

Muzejsko območje nekdanjega fužinarskega naselja
Občina je v preteklosti že poskušala območje Stare Save uveljaviti kot državni projekt, a pri tem ni bila uspešna. Uspela je dobiti nepovratna sredstva za ureditev drugih objektov tega muzejskega območja nekdanjega fužinarskega naselja. Leta 2005 je bila tako obnovljena delavska stanovanjska stavba kasarna. Sledila je ureditev trga in kolperna, pa tudi pokrite tržnice.

Zdaj na območju, ki je zaščiteno kot tehniški spomenik, na obnovo čakata le še cerkev, ki je v občinski lasti, in Bucellini - Ruardova graščina iz leta 1538. Graščino je zgradila italijanska rodbina Bucelleni in ob njej postavila fužino. Obrate in graščino je nato leta 1766 kupil belgijski trgovec Valentin Ruard. Od leta 1954 je graščina preurejena v muzej.

Občasne razstave v Kosovi graščini
Sredi junija letos so po železarskem muzeju s stalno železarsko in rudarsko zbirko opravili še zadnje vodenje, preden je ta za približno dve leti zaprl svoja vrata. Medtem bodo obiskovalcem na voljo občasne razstave v Kosovi graščini, kamor se je preselila tudi uprava Gornjesavskega muzeja, in pa ogled kasarne.

Najprej so iz Ruardove graščine v začasne prostore, ki jih je zagotovila občina, začeli seliti depojsko gradivo, nato pa so intenzivno začeli seliti še drug material. Kot pravi direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič, je selitev priložnost za inventuro predmetov in pripravo dokumentacije, kar je dobrodošlo za pripravo novih projektov in razstav.

Je pa selitev tudi velik logistični zalogaj. "Zavedamo se velike odgovornosti, saj gre za pomembno gradivo, ki je naša nacionalna dediščina," misli Lačen Benedičič. Prepričana je, da bodo gradivo uspešno ohranili in ga nato vrnili nazaj v prenovljeno graščino.