Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel z ortenburškim rudarskim redom, številni izmed njih pa so v drugi polovici 18. stoletja pripadali Michelangelu Zoisu, ki je veljal za najmočnejšega fužinarja na Kranjskem.

Konec 18. stoletja je družina Zois zašla v velike finančne težave, predvsem zaradi zastarelih obratov in tuje konkurence. Rešitev so našli v združitvi dveh obsežnih fužin. V 19. stoletju so se tako vse fužine združile v enotno Kranjsko industrijsko družbo (KID), ki je zaznamovala jeseniško železarstvo do konca druge svetovne vojne. Po letu 1960 se je Železarna Jesenice pospešeno razvijala. Z naložbami v nove naprave, obrate in postopke se je priključila vodilnim proizvajalcem na svetu. Leta 1992, ko se je Železarna Jesenice preoblikovala v več manjših podjetij, je bilo ustanovljeno tudi danes znano podjetje SŽ Acroni.

V zadnjih letih se Jesenice iz pretežno industrijskega mesta spreminjajo tudi v turistično razvitejše območje. Z okoliškimi planinami, gorami, rekami, smučišči in gozdnimi potmi ter vedno pestrejšim turističnim programom privabijo tudi vedno več obiskovalcev.

Turisti se lahko v Jesenicah odločijo za enega od desetih izletov, ki jih organizirajo lokalni vodniki, vključujejo pa vse pomembne naravne in kulturne znamenitosti. Namenjeni so tako skupinam kot posameznikom, oblikovane programe pa je mogoče tudi prilagoditi in spremeniti na željo naročnika.

Zgodovinske in kulturne znamenitosti
Stara Sava je osrednji del mesta Jesenice, kjer si lahko obiskovalci ogledajo vse bistvene elemente fužinarskega naselja. Gre za zaščiteno muzejsko območje, ki ga sestavljajo Bucelleni-Ruardova graščina, jezuitska cerkev Marijinega vnebovzetja, delavska stavba Kasarna, mlin in plavž s pomožnimi obrati.

Srce fužin je včasih predstavljal prav plavž ali talilna peč za pridobivanje surovega železa iz rud. Jeseniški je bil postavljen že v 16. stoletju, nato pa so sledile številne predelave. Z izgradnjo sodobne železarne je plavž izgubil svojo prvotno namembnost in tako danes služi kot zgodovinska znamenitost. Ob plavžu stoji tudi nekdanji kolpern ali skladišče za lesno oglje, v katerem je danes prostor za kulturne in protokolarne prireditve.

V bližini stoji tudi graščina iz leta 1538. Zgradila jo je italijanska rodbina Bucelleni, ki je imela v lasti železarske obrate in rudnike po vsej Gornjesavski dolini. Danes je preurejena v muzej, kjer so razstavljeni številni predmeti iz življenja in dela jeseniških fužinarjev, oglarjev, rudarjev in kovačev. Na ogled pa je tudi zbirka fosilov in kamnin zahodnih Karavank. Med njimi na žalost ni znamenitega meteorita z Mežaklje – približno 300 kg težak meteorit je s hitrostjo 15 km/s 9. aprila 2009 vstopil v atmosfero in med potjo skozi ozračje razpadel na več manjših fragmentov, nekaj izmed njih jih je pristalo tudi na slovenskem ozemlju, hranijo pa jih v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani.

Gledališče Toneta Čufarja
Kulturna dejavnost na Jesenicah sega v 19. stoletje. Že leta 1889 je bilo ustanovljeno Bralno in pevsko društvo ter leta 1897 še Katoliško delavsko društvo, gledališka dejavnost pa se je razvila kmalu po tem. Gledališče Tone Čufar, ki bo čez dve leti praznovalo 70 let, tradicionalno v mesecu novembru organizira Čufarjeve dneve, kjer se srečajo ljubiteljska gledališča, ki med seboj tekmujejo in se potegujejo za nagrade za najboljšo predstavo, najboljšo moško vlogo, najboljšo žensko vlogo ter najboljšo predstavo po izboru občinstva.

Za ljubitelje narave
Jesenice so odlična izletniška destinacija za vse ljubitelje narave, saj je iz mestnega industrijskega okolja le korak do poleti cvetočih in pozimi zasneženih planin, med katerimi je najbolj znana Golica, Prav tej planini je posvečena priljubljena slovenska narodno-zabavna polka Na Golici, ki jo je napisal Slavko Avsenik. Poleg polke je Golica znana tudi po gorskih narcisah ali, kot jim pravijo domačini, ključavnicah, ki vsako leto maja in junija pobočja ob vznožju planote obarvajo belo.

Pristava z Zoisovim parkom
Dom Pristava je bil zgrajen leta 1641 in stoji ob robu travnika nad vasjo Javorniški Rovt. Nekdaj je bila Pristava namenjena nadzornikom rudarske proizvodnje in transporta železove rude, ki so jo kopali na bližnjih pobočjih. Botanik Karel Zois, brat bolj znanega barona Žige Zoisa, je tam uredil prvi botanični vrt na območju Slovenije, Zoisov park, v katerem so na ogled eksotična in domača drevesa, popestrijo pa ga tri manjša jezera. V bližini Pristave je tudi najdišče fosilov, 300 milijonov let starih karbonskih kamnin, ki pričajo o sistematičnem geološkem raziskovanju v tem delu Karavank. Obiskovalci si lahko ogledajo fosile praprotnic, preslic, mahovnjakov, morskih lilij, ježkov, školjk in polžkov.

Med zanimive naravne pojave v okolici Jesenic je treba prišteti tudi številne slapove, Snežno jamo, ki je znana po veliki dvorani s snegom in ledom, osamljeno skalo Poljansko babo, ki izstopa iz bukovega gozda vzhodnega pobočja Mežaklje, in naravni most na Mežaklji. Gre za zanimiv naravni pojav, ki je nastal zaradi erozijskega delovanja vode in neenakomernega preperevanja različno odpornih kamnin. Stoji tik pod severnim robom Mežaklje, na meji Triglavskega narodnega parka.

Za športne navdušence
Jesenice so odlična izhodiščna točka za številne pohodniške izlete na Mežakljo ali po Karavankah. Med priljubljene točke sodijo Hruška planina, Potoška planina, planina Stamare in Vajnež. V občini Jesenice je zasnovanih tudi več krožnih kolesarskih tur za različnih zahtevnosti, od družinskega kolesarjenja do zahtevnejšega gorskega kolesarjenja.

V mestu železarjev je veliko izbire tudi za ljubitelje zimskih športov. Tradicija sankanja v vaseh pod Golico je zelo stara in je nastala iz potrebe po prevozu domačinov v dolino na delo ali v šolo pozimi, ko so bile poti zasnežene. Iz tega se je rodilo rekreativno sankanje, ki je kmalu preraslo tudi v tekmovalni šport. Turisti lahko pozimi nad Jesenicami preizkusijo naravno sankaško progo Savske jame, kjer se je leta 1978 odvilo evropsko prvenstvo v sankanju.

Smučarji se lahko odločijo za urejeno smučišče na Španovem vrhu, na jeseniškem delu Karavank pa so vrhovi primerni za turno smučanje. Poleg tega je na Jesenicah na voljo tudi ledena dvorana Podmežakla, kjer lahko obiskovalci drsajo/rolajo in kegljajo, pozimi na ledu in poleti na asfaltu. Športni park Podmežakla je sicer namenjen predvsem hokeju, kjer so do nedavnega trenirali člani hokejskega kluba Acroni Jesenice, večkratnega državnega prvaka, pri katerih je svojo hokejsko pot začel tudi Anže Kopitar.

Gornjesavski hokejski navdušenci so prvo moštvo sestavili v sezoni 1940/41, klub pa je uradno nastal leta 1948. Leta 1956 je v klub prišel trener Zdenek Blaha iz takratne Češkoslovaške in hokejisti Jesenic so v sezoni 1956/57 prvič osvojili naslov državnih prvakov, temu uspehu pa je sledilo petnajst zaporednih naslovov državnih prvakov med letoma 1957 in 1971. Tudi v času samostojne Slovenije so Jesenice večkrat osvojile naslov državnih prvakov, v sezoni 2006/07 pa je bil klub povabljen v Avstrijsko hokejsko ligo. V sezoni 2012/13 klub zaradi finančnih težav ni bil več član lige EBEL, hokejisti so trenirali in nastopali brez podpisanih pogodb, klub pa naj bi si nakopal okoli 2,5 milijona evrov dolga. Konec avgusta leta 2012 je klub HK Acroni Jesenice razglasil stečaj in bil razpuščen. Mladinski klub HK Jesenice Mladi je bil pravno ločen od članskega in danes nadaljuje šolo za hokejsko mladinsko selekcijo na Jesenicah.

Tradicionalne prireditve
Na Jesenicah se vsako leto odvijejo tudi številne kulturne in športne prireditve, med katerimi so bolj znane: Interkontinentalni pokal v sankanju na naravnih progah v Savskih jamah (januar), smuk za trofejo svinjske glave (na pustno nedeljo), tradicionalen sejem male obrti Jožefov sejem (15. do 19. marec), mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju Triglav Trophy (april), kresovanje na Golici (30. april), mesec narcis na Jesenicah (maj), Kmečke igre v Planini pod Golico (konec avgusta) in žegnanje konj na Blejski Dobravi (26. december).

Enodnevni izlet z muzejskim vlakom
Muzejski vlak turiste večkrat na leto popelje z Jesenic mimo Bleda in Bohinja proti končni postaji Kanal. Skoraj dve uri dolga vožnja po Bohinjski progi nudi pogled na Blejsko jezero in številne soteske ter vožnjo skozi predore, med katerimi je najdaljši dolg več kot šest kilometrov. Na železniški postaji v Kanalu turiste pričaka avtobus, ki jih v spremstvu vodnikov popelje ob Soči v skrajno zahodno slovensko deželo Goriška brda, med slikovite vinograde in sadovnjake. Na Dobrovi je postanek za kosilo, pred vrnitvijo pa si lahko obiskovalci ogledajo še največjo vinsko klet v Brdih, nato pa se iz Nove Gorice s parno lokomotivo odpeljejo nazaj proti Gorenjski.