Staro mestno jedro Ptuja je že nekaj dni polno pustnih mask in avtohtonih pustnih likov, seveda tudi kurentov in korantov. Poleg dornavskih ciganov in oračev se pred mestno hišo in na mestnih ulicah predstavljajo različne maškare. Pustni čas Ptujčani imenujejo kar peti letni čas. Lonely Planet je kurentovanje uvrstil tudi med deseterico najzanimivejših karnevalov na svetu in tako v dobro družbo velikih karnevalskih mest. To leto mediji omenjeno uvrstitev še posebej poudarjajo, Ptujčanom pa je podatek že dolgo znan.

Med fašenkom kurente, orače, pokače in druge pustne maske srečaš skoraj povsod, najštevilnejši so seveda na sprevodih na Ptuju in v okolici. Poslanstvo kurenta, podeželske etnografske maske, ostaja obhod po vaseh na Dravsko-ptujskem polju in Halozah. Prav ta kurentov obhod je od leta 2017 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Izročila se koranti s skoraj 100-letno tradicijo – kot jim pravijo v Lancovi vasi – skrbno držijo.

Skupina kurentov, približno 100, se zbere v Lancovi vasi. Nadenejo si maske in hrupno stečejo na dvorišče, tam pa jih pričakata gospodar in gospodarica. Skačejo pred njima ali okoli njiju ter prinašajo k hiši rodovitnost pri ljudeh, živini in na poljih, zdravje in zadovoljstvo.

Za korante iz Lancove vasi to ostaja osrednje poslanstvo in častno dejanje. Predsednik korantov iz Lancove vasi Danilo Turk poudarja, da ko si fantje oblečejo kurentijo, naredijo nekaj dobrega za vas – to imajo v sebi.

"Ko si enkrat oblečeš kurentijo, zvonce, preprosto ne odnehaš. In tudi tradicija je, da vse, ježevka in kurentija, ostane pri hiši. Jaz sem korant od 7. leta naprej. Tu v Halozah so imeli zajčjo, kozjo kožo, kar je bilo, in so si nekako sešili. Poskušamo ostati čim bolj avtentični, tisti, ki to znamo, poskušamo ohranjati dediščino in jo prenesti na mlade."

Za ohranjanje tradicije kurentovanja skrbijo tudi v Etnološkem kulturnem društvu Veseli korant. Čeprav so kot mladi predstavniki še na poti učenja in spoznavanja dediščine kurentovanja, je njihova vloga v društvu nadvse pomembna, je povedal Timotej Kokol Krajnc. "Mislim, da je največja naloga oziroma funkcija nas članov društva, da čim bolje opravimo svojo nalogo, da se čim več naučimo, zdaj, v naših letih, in da znamo tudi kakšnega otroka malo popraviti, mu svetovati; tudi mi že prenašamo tradicijo." Sogovorniki so si bili edini tudi glede tega, da je biti kurent čast.

Kurentova Hiša

V starem mestnem jedru Ptuja so uredili tudi sodobno razstavišče, ki postavlja v ospredje kurenta in njegovo kulturno in zgodovinsko dediščino ter ohranjanje kurentove tradicije in njegovega obredja. Prednost Kurentove hiše je tudi to, da lahko obiskovalci kurente spoznavajo vse leto, ne samo med "fašenkom". Ta značilna etnografska demonska maska tiste, ki si jo nadenejo, preprosto začara in jo nosijo vse življenje.

Prenovljen razgledni stolp

Kurentovanje si je možno ogledati tudi iz prenovljenega razglednega stolpa. Naše najstarejše mesto ob Dravi se namreč od srede februarja ponaša z novo turistično atrakcijo; to je mestni razgledni stolp, katerega vrata so odprta za obiskovalce. Nadžupnijski urad sv. Jurija ga je v zadnjih nekaj letih ob pomoči prostovoljcev in z zbranim denarjem obnovil in stolpu, ki je nekoč veljal za simbol mestne veljave in moči, znova vdahnil življenje. Takoj za Ptujskim gradom je to drugi najopaznejši poudarek na veduti tega starega slovenskega mesta.

Opečnati stolp stoji v neposredni bližini cerkve sv. Jurija, v samem središču Ptuja. Visok je približno 56 metrov, krasi pa ga čebulasta streha. Sicer pa ta ptujski zvonik zaznamuje dolga zgodovina. Njegova prva pisna omemba sega v leto 1376, današnjemu pa je sredi 16. stoletja dal podobo italijanski gradbenik Antonio de Pivo. Mestni stolp je povezan še z eno zanimivo zgodbo – zgodbo o uri rekorderki z najdaljšim nam znanim starim urnim nihalom na svetu, ki meri skoraj 21 metrov. Uro nekateri povezujejo z renesančnim umetnikom in genijem Leonardom da Vincijem. Pa je zgodba resnična? Pater Andrej Feguš, župnik na Ptuju, pojasnjuje, da je dokazovanje tega velik izziv: "Eden izmed izzivov je najti dokaze, ki bodo uro povezali z Leonardom da Vincijem. Nekaj namigov kaže na to in storili bomo vse, da to dokažemo. Če se bo pokazalo, da je zgodba resnična, bomo naredili vse, da jo predstavimo svetu. To bi bil pomemben korak naprej pri zgodbi o uri, ki je že sama po sebi zgodovinska posebnost. Brez dokazov pa tega ne moremo niti zanikati niti potrditi. Pomembno je, da so zgodbe verodostojne, hkrati pa vabljive in lepe."

Ura na ptujskem mestnem stolpu je postavljena le na treh straneh, in to zato, ker grajska gospoda ni želela prispevati svojega deleža zanjo. Tako so meščani uro, ki bi gledala proti gradu, izpustili.

Brez krofa ni pusta

V karnevalskem času v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah pripravijo približno 60 tisoč, glede na trajanje pusta pa prodajo od pol milijona pa vse do milijon krofov in še več. Krofe je poznala že dunajska kuhinja, del pustnega časa na slovenskem območju pa so postali šele v prvi polovici 20. stoletja. Ptujske pekarne, ki imajo 78-letno tradicijo, krofe pripravljajo od leta 1965, medtem ko je prvi zapisani recept iz leta 1984. Dolgoletna tehnologinja v pekarni Sabina Pišek o količini sestavin za pripravo 500 tisoč krofov pove, da potrebujejo 30 ton moke, 10 ton olja, 10 ton jajc in 20 ton sladkorja: "Gre za velikanske količine, naša pekarna pa lahko pripravi 65 tisoč krofov na dan. To so seveda številke krofov v pustnem času, sicer jih pripravimo približno 8 tisoč. V tem karnevalskem času pa se prodaja povečuje, ko se bliža vrhunec pusta."

Ime Ptujski krof je zaščitena blagovna znamka, krofi so vsako leto tudi nagrajeni, največkrat z zlatim priznanjem Gospodarske zbornice Slovenije, še pravi Pišek: "Spremljamo nove smernice in letos smo že uveljavljenim dodali še krof s pistacijevo kremo. Zelo nam je uspel in se odlično prodaja." Pestrost ponudbe – od mareličnih do borovničevih, vaniljevih in zdaj tudi dubajskih krofov – je zagotovilo, da lahko vsakdo najde kaj zase.

Prvi program je v sredo v središču Ptuja postavil terenski studio in preveril vzdušje v največjem karnevalskem mestu v državi. Pogovorom lahko prisluhnete na spodnjih povezavah.