Temu, kakšne podobe in čustva vzbuja obljubljena dežela, bo posvečen že prvi dogodek v Klubu Cankarjevega doma, na katerem bo šest nastopajočih pripovedovalo ob glasbi Alda Kumarja.

Obljuba Indije Koromandije je stara. Že v Mojzesovi knjigi Gospod zagotovi rodu Izraelovemu, da bodo prišli v deželo, kjer se cedita med in mleko. Foto: Cankarjev dom / Tereza Prepadnik
Obljuba Indije Koromandije je stara. Že v Mojzesovi knjigi Gospod zagotovi rodu Izraelovemu, da bodo prišli v deželo, kjer se cedita med in mleko. Foto: Cankarjev dom / Tereza Prepadnik

Po besedah vodje kulturnovzgojnega in humanističnega programa v CD Barbare Rogelj se za programom Pripovedovalskega festivala vedno skriva veliko premisleka in tudi znanja.
O obljubljeni deželi obstajajo zgodbe tudi v slovenskem izročilu, Špelo Frlic pa so zanimala vprašanja, kaj si zamišljamo pod pojmom Indija Koromandija in kaj nam ta prinaša. S tem je povezana tudi vizualna podoba festivala, delo Tereze Prepadnik.

Izhodišče za razmislek o Indiji Koromandiji bi lahko bila tudi misel pripovedovalke Anje Novak, ki bo ena od nastopajočih na otvoritvenem dogodku festivala - da je Indija Koromandija hči lakote. Misel lahko po besedah programske vodje napeljuje k temu, da so največje stvari nastajale v težkih trenutkih.

A kot je Frlic zapisala v programsko zloženko, si ni predstavljala, da si bo ustvarjalcem letošnjega festivala tako težko zamisliti lastne, individualne Indije Koromandije. Program bo sicer poudarjal človekov odnos do prostora, živali, dreves in rastlin prek pripovedi in različnih zgodb. Med temi bo premiero doživela pripovedovalska predstava Območje človeka igralca Gregorja Zorca, nastala prav za festival. Avtor je na nedavni novinarski konferenci pojasnil, da Indijo Koromandijo dojema kot svet domišljije, v katerega se umakneš, da pozabiš na vsakdanje tegobe.

Iz tujine bo na festivalu gostoval Abdishek Thapar iz Indije s performansom Moj dom na razpotju, v katerem se tudi prek vonjev in okusov spominja svojih zgodnjih let in doma, ki ga je moral zapustiti zaradi vojne. V njem po besedah Frlic obravnava drugačno zgodbo, ki ni evropocentrična.

Abhishek Thapar je odraščal v regiji Pundžab, ki so jo z družino zapustili, ko je imel sedem let. Za dokumentarni performans Moj dom na razpotju se je skupaj z družino vrnil na kraj, kjer je nekoč stala njihova hiša, da bi skupaj rekonstruirali izgubljene spomine na otroštvo. Nastal je intimen pripovedovalski performans za štirideset gledalcev, v katerem Thapar s pomočjo predmetov, materialov in dokumentarnega videa gradi pripoved o svojem odraščanju in iskanju izgubljenega doma. Foto: Cankarjev dom
Abhishek Thapar je odraščal v regiji Pundžab, ki so jo z družino zapustili, ko je imel sedem let. Za dokumentarni performans Moj dom na razpotju se je skupaj z družino vrnil na kraj, kjer je nekoč stala njihova hiša, da bi skupaj rekonstruirali izgubljene spomine na otroštvo. Nastal je intimen pripovedovalski performans za štirideset gledalcev, v katerem Thapar s pomočjo predmetov, materialov in dokumentarnega videa gradi pripoved o svojem odraščanju in iskanju izgubljenega doma. Foto: Cankarjev dom

Eden izmed dogodkov bo posvečen zgodbam v narečjih ob glasbi Bakaline Velike s pripovedovalkami Anjo Zag Golob, Renato Lapanja in Natašo Kramberger. Ilustrator Ciril Horjak pa bo predaval o Indiji Koromandiji ob izbranih likovnih delih; umetnino na to temo je denimo ustvaril Hinko Smrekar.

Festival se bo tudi letos sklenil z večerom resničnih zgodb, ki jih bodo pripovedovali režiserka Ivana Djilas, kantavtorica Kiki, plesalec Jurij Konjar, jezikoslovec Marko Stabej, fizičarka Lara Ulčakar in novinar Erik Valenčič.

V začetku aprila se bo s festivalom povezoval še pripovedovalski izlet v Mitski park pri Kozini, kjer bodo med rodiške pravljice popeljali vodja parka Valerija Pucko, etnologinja Katja Hrobat, igralec Janez Škof in zapisovalka teh pravljic Jasna Majda Peršolja. Festivalski dogodki bodo kasneje gostovali tudi po Sloveniji.