Na današnji seji v Državnem zboru se je odbor za kulturo seznanil s poročilom o stanju pravne države v Sloveniji na področju medijev, novinarstva in demokracije, ki ga je julija letos izdala Evropska komisija. V obravnavi je sodelovalo več predstavnikov Ministrstva za kulturo, med drugim državni sekretar Marko Rusjan in svetovalec ministrice za kulturo Lenart J. Kučič ter številni povabljeni strokovnjaki in strokovnjakinje s področja medijev, ki so svoja mnenja utemeljili med razpravo.

Evropska komisija: napredek glede izboljšanja razmer, nekaj vprašanj ostaja nerešenih
Poročilo na prvem mestu poudarja zagotavljanje neodvisnosti in pluralizma medijev. Državni sekretar je v odzivu Ministrstva za kulturo na poročilo na seji povedal, da so bili pomembni koraki glede zaščite medijske neodvisnosti javnega servisa sprejeti z novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV Slovenija), ob tem pa je napovedal, da bo Ministrstvo v kratkem v javno razpravo poslalo tudi spremembo zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki bo jasneje definiral način financiranja oziroma razmejitev javne službe in tržne dejavnosti STA-ja.

Direktor STA-ja Igor Kadunc je ob tem omenil nezadostno financiranje STA-ja. Predvidena višina je 2,3 milijona evrov, kar je le 15 odstotkov več kot leta 2015, je opozoril. V luči varčevanja zaradi poplav je poudaril, da ne morejo biti zahtevani linearni rezi, saj niso vse stvari v državi enako pomembne. Zavzema se za spremembe zakona o STA, ki bodo sledile usmeritvam Evropske komisije, da je STA upravičen do javnih sredstev, ker zagotavlja storitve splošnega gospodarskega pomena.

Številni pozivi k prenovi zastarele medijske zakonodaje
Po Rusjanovih besedah je v teku celovita prenova zakona o medijih in naj bi prišla v javno razpravo že do konca leta. Njegovemu poudarku zahtevnosti prenove so pritrdili številni udeleženci razprave. Med njimi je Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije poudarila nujnost spremembe medijske zakonodaje, saj so dnevno izpostavljeni nedelovanju inšpektorata in drugih pravnih sredstev. Poudarila je, da je medijem treba zagotavljati svobodo izražanja, ob tem pa opozorila, da mediji s svojim delovanjem tudi pogosto kršijo pravice drugih.

Na nujnost prenove medijske zakonodaje sta opozorila tudi Marko Milosavljevič z ljubljanske fakultete za družbene vede in Sandra Bašić Hrvatin s primorske fakultete za humanistične vede. Milosavljevič je omenil neučinkovitost ministrstva, nedejavnost inšpektorata za medije in pasivnost agencije za varstvo konkurence, ko gre za področje medijev. Prav tako ocenjuje, da v sedanji zakonodaji ni ustrezno rešeno vprašanje sovražnega govora, komentarjev, koncentracije lastništva in spletnega oglaševanja.

Kaj so t. i. SLAPP-tožbe in zakaj hromijo medijsko krajino?
V razpravi so se dotaknili tudi t. i. SLAPP-tožb. Novinar Primož Cirman s portala Necenzurirano je navedel predvsem številne tožbe, s katerimi se spopadajo na portalu. Gre za strateške tožbe za izkazovanje moči finančno precej močnejših tožnikov, ki poskušajo s poplavo tožb utišati neki medij in ki po Cirmanovih besedah predstavljajo eno največjih nevarnosti medijem v Sloveniji in Evropi.

Po njegovem predlogu bi morali sodišča opolnomočiti, da bi lahko te tožbe zavrnila, kadar bi jih prepoznala kot take in ocenila, da je ogrožen javni interes. Po besedah Petra Pavlina z ministrstva za pravosodje je sicer nevarno nekomu vzeti možnost, da toži, je pa ena od možnosti, da bi sodstvo ugotovilo obstoj vzorca in se odločilo za zavrženje tožb.

Seje se je udeležilo tudi nekdanje vodstvo RTV Slovenija
Na seji sta bila prisotna nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough in nekdanji direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija. Grah Whatmough je opozoril, da člani novega sveta ne sledijo nekaterim zakonsko določenim nalogam, medtem ko je Urbanija opozoril na po njegovem mnenju sporno razrešitev njega in Graha Whatmougha. Oba sta prepričana, da bosta na sodišču dokazala nezakonitosti.