Predsednik odbora DZ-ja za kulturo Dragan Matić je uvodoma spomnil, da so bili v obdobju od leta 1999 do leta 2013 v veljavi trije poslanski zakoni o kulturnem tolarju oziroma kulturnem evru, ki naj bi zagotovili dodatna sredstva za kulturo, njihova realizacija pa je bila v vseh teh letih le 31-odstotna.

V času ministrovanja Julijane Bizjak Mlakar je sledil osnutek vladnega zakona o kulturnem evru, ki je predvidel sredstva 168 milijonov, večino za obnovo kulturne dediščine in vlaganje v kulturno infrastrukturo. Osnutek ni dobil podpore. Po Matićevih besedah je bil zakon sicer korak v pravo smer, vendar ga je zaradi visoke vsote ministrstvo za finance označilo za nemogočega.

Matić je kot njegovo glavno pomanjkljivost izpostavil, da ni bila dovolj dobro pojasnjena namembnost objektov po prenovi in kako se bo našel ustrezen upravitelj. Umanjkala je utemeljitev smiselnosti tako visokih investicij, pravi.

"Zakon ne bo zadostoval, potrebna bo celovita obnova tematike"
Prepričan je, da je treba narediti korak naprej, da bi se na ta način izognili preteklim izkušnjam, ko so nekateri objekti kulturne dediščine po obnovi ostali prazni. Glavni merili bi morali biti strokovna in ekonomska upravičenost, meni in ob tem dodaja, da zgolj zakon ne bo zadostoval, temveč bo potrebna celovita obravnava tematike. Treba bo delati z roko v roki z ministrstvom za finance, se uskladiti s strategijo na področju turizma, usklajevanja bodo potrebna tudi na lokalni ravni.

Peršak: Potrebna bo sprememba miselnosti, da mora vse pokriti država
Minister za kulturo Tone Peršak je na seji med drugim spomnil, da sprejetje zakona o kulturnem evru predvideva koalicijski sporazum. Prav tako je opomnil, da se na področju dediščine in kulturne infrastrukture ter še posebej na področju žive kulture srečujemo s posebnim izzivom - izzivom obsega. Če bi želeli financirati ali sofinancirati vse dejavnosti in naloge na področjih dediščine in infrastrukture, bi se sredstva preveč razdrobila in bi bila neučinkovita. Zato se bo po njegovih besedah treba soočiti z vprašanjem selekcije na eni strani in spremembo miselnosti, da mora vse pokriti država, na drugi.

Stoodstotno financiranje le pri objektih, ki so v lasti države
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik je imel ob prejšnjem osnutku zakona seznam pozitivno plat, saj so z njim ugotovili, kakšne so potrebe na področju kulture. Dodala je, da znesek 168 milijonov evrov ni bil določen "na pamet", je pa bila vsota glede na proračun ministrstva za kulturo res visoka. Kot pravi, predvideva nov vladni predlog 95 milijonov evrov. Stoodstotno financiranje predvideva le pri objektih, ki so v lasti države, pri drugih je predviden javni razpis, v katerem bodo kriteriji jasno določeni. Pomembni bodo urejenost projektne dokumentacije, gradbeno dovoljenje in namembnost objekta, je poudarila. Osnutek zajema obdobje med letoma 2018 in 2024, letos pa ga želijo spraviti skozi vladno proceduro.

V nadaljevanju seje so razmere predstavili direktorji nekaterih javnih zavodov. Bojan Cvelfar, direktor Arhiva RS, je spregovoril o težavah arhiva. Zakon o kulturnem evru je pozdravil kot eno izmed možnosti za rešitev situacije arhiva, ki čaka na prenovo severnega trakta poslopja nekdanje vojašnice na Roški cesti. Ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice Martina Rozman Salobir je povzela zgodbo neuspešnega projekta gradnje NUK-a II, nasprotno pa je direktorica Narodne galerije Barbara Jaki spregovorila o uspešni prenovi Narodnega doma.

"Ključni sta celostno razmišljanje in odpiranje novih vsebin"
Članica sveta je poudarila, da odgovornost za vso dediščino po ustavi nosi vlada RS, in ne le ministrstvo za kulturo. Članica sveta Jadranka Plut pa je opozorila, da sta ključni celostno razmišljanje in odpiranje novih vsebin. Prepričana je, da ima živa kultura vsebinsko razdelane koncepte, ki bi se lahko integrirali v osnutek zakona o kulturnem evru.