Skoraj petdeset umetnikov se je letos odzvalo klicu dobrote, v dveh desetletjih karitativnih likovnih srečanj pa jih je na Sinji vrh prišlo ustvarjat že skoraj 1.300. Ker gre za jubilejno likovno kolonijo, je koprska Škofijska Karitas, ki je organizatorka teh srečanj, povabila tudi vse tiste, ki so bili na gori že pred dvema desetletjema.

Vsako leto namenijo izkupiček od prodanih umetniških del drugim, pomoči potrebnim. Z letošnjo jubilejno dobrodelno likovno kolonijo bodo torej pomagali tujcem, ki so se pri nas znašli na socialnem dnu, v hudi stiski. Jožica Ličen s koprske Škofijske Karitas in vsestranska organizatorka mednarodne likovne kolonije je ob odprtju srečanja na Sinjem vrhu povedala: "Za letošnje dobrodelno poslanstvo umetnikov so nas nagovorile besede papeža Frančiška ob obisku Lampeduse in beguncev, ko je pokazal na te nesrečne ljudi, katerim je treba prisluhniti. Zato je letošnje geslo kolonije in prodajnih razstav: 'Tujec sem bil in ste me sprejeli'.«

Gostoljubje Hieronima in Irme Vidmar
Umetnike, ki prisluhnejo klicu na pomoč, že dve desetletji gosti domačija Vidmarjevih na Sinjem vrhu. Hieronim Vidmar jih vsakič sprejme odprtih rok:"Res smo ponosni na te umetnike. Sinji vrh ne bi bil nikdar takšen, kot je - če ne bi bilo umetnikov."

Vidmarjevi so gorsko turistično domačijo res dograjevali z umetniškimi ateljeji in ob prihodu na Sinji vrh si vsak hitro najde svoj ustvarjalni kotiček. Z domačo hrano in zeliščnimi napitki ustvarjalce in vse druge goste razvaja Irma Vidmar: »Kuham tako, kot so kuhali na Gori nekoč. Uporabljamo le domače sestavine, naše specialitete so jedi iz jagnječjega in divjačinskega mesa. Poznani smo po domačih mineštrah, pa seveda polenti in kislem mleku. Pohvalijo tudi naše štruklje – tako zelenjavne kot orehove. Uporabljamo zelišča, ki rastejo na Gori - prav zdaj na domači krušni peči sušimo timijan, žajbelj in še mnogo drugih zdravilnih trav'c. Zato v naši izbi tako prijetno diši …«

Ob domačiji in ateljejih, tudi etnohiša
Zadnja leta lahko nekaj umetnikov na Sinjem vrhu prespi tudi v »Šrgalovi hiši«, ki so jo Vidmarjevi tik ob svoji turistično-umetniški domačiji uredili po vzoru štiristo let stare gorjanske domačije. V spodnjih prostorih je zanimiva etnološka zbirka predmetov, ki so jih nekdaj uporabljali Gorjani, zgornje kmečke izbe pa so urejene v sobe za goste. Posebnost Šrgalove hiše je slamnata streha. Hieronim Vidmar je vesel, da mu je uspelo ohraniti del stavbarske dediščine: »Včasih so imeli prav vsi na Gori slamnate strehe. Dandanes pa je že težko najti mojstra, ki bi znal s slamo kriti. Na srečo sta nedaleč stran, za Križno goro, še dva starejša možakarja, ki sta nekoč prekrivala strehe. Po več desetletjih sta znanje znova obudila.«

Gorski mir - za umetniški nemir
Takšni pogoji, kot so na Sinjem vrhu, so za ustvarjanje res kot naročeni. Umetniki pravijo, da je takšen gorski mir pravi balzam za njihov ustvarjalni nemir … In ta na tisočmetrskem gorskem vencu nad Vipavsko dolino res vzplamti. Dolgoletni udeleženec likovnih kolonij »Umetniki za Karitas« Nikolaj Mašukov je navdušen: »Sinji vrh je pravljični vrh. Tu je pravo zavetje umetnikov. In gor na Goro se vedno radi vračamo.«

Ustvarjajo s toliko večjim zanosom, ker gre za dobrodelnost. Klavdij Tutta, že v devetdesetih letih začetnik mednarodnih likovnih srečanj »Slovenija – odprta za umetnost« na Sinjem vrhu, se povabilu na dobrodelno likovno kolonijo »Umetniki za Karitas« odzove večkrat: "Karitativni pomen je v današnjem času, ko je družba izgubila kompas - zelo, zelo pomemben."

Slikar Hrvoje Marko Peruzović iz Splita, ki je drugič gost karitativne kolonije, svoje znanje in talent rad daruje: "Pravzaprav ni treba dosti denarja, da naredimo nekaj res velikega. Velikega za nas in predvsem za ljudi, ki našo pomoč potrebujejo.«

Iz Švedske je prišel s svojimi deli pomagat Jože Stražar. »Na Švedskem imamo ogromno priseljencev in pomagamo jim, kar se le da. Prav je, da ste se tudi v Sloveniji odločili priskočiti na pomoč tujcem, ki so pogosto odrinjeni na rob.«

Pravzaprav vsi udeleženci jubilejne 20. likovne kolonije Umetniki za Karitas so si edini: »Največji dar – je svoj dar podariti.« Marta Jakopič Kunaver, ki si je za letošnji opus izbrala »Angele«, je poleg svojih na Gori nastalih del prinesla za dobrodelne prodajne razstave še skoraj šestdesetih svojih slik.
1.300 umetnikov in 200 razstav
Koprska škofijska Karitas vsako leto nameni izkupiček od prodanih del z likovnih kolonij »Umetniki za Karitas« za druge namene. Pomagali so že brezdomcem, potresnikom, odvisnikom, beguncem, otrokom iz socialno šibkih družin, letos pa bodo ves izkupiček namenili tujcem pri nas. In v dveh desetletjih se je nabralo že kar precej denarja. Jožica Ličen s Karitasa tako našteva: »Doslej je bilo na Sinjem vrhu že skoraj 1.300 avtorjev, nastalo je že skoraj dva tisoč umetniških del, od katerih jih je dve tretjini že prodanih. Vsako leto pripravimo do ducat prodajnih razstav, v dveh desetletjih jih je bilo že prek dvesto! Poleg Slovenije – Ljubljana, Maribor, Sežana, Velenje in še mnogi drugi kraji – redno odhajamo še v sosednjo Gorico in Trst, z deli likovne kolonije »Umetniki za Karitas« smo gostovali tudi v Sarajevu, Bruslju in na Dunaju. Konec septembra se odpravljamo v Rim.«

Umetniška karitativna kolonija bo na Sinjem vrhu še do petka, 22. avgusta, likovna dela pa bodo na domačiji Vidmarjevih razstavljena še do 15. septembra, kjer bo tudi možnost nakupa ali rezervacije … Potem pa se začenja umetniško dobrodelno popotovanje po Sloveniji in zunaj nje.