Del arhiva Slovenske kinoteke so že prenesli s Kvedrove na Metelkovo. Foto: EPA
Del arhiva Slovenske kinoteke so že prenesli s Kvedrove na Metelkovo. Foto: EPA
Staš Ravter
Vodja arhivskega oddelka kinoteke Ivan Nedoh meni, da je je deloval Staš Ravter samovoljno in ni upošteval omenjenega nacionalnega dokumenta. Foto: Igor Škafar/Mladina
Drago Jančar
Drago Jančar opozarja, da je nacionalni radio eden osrednjih kulturnih institucij, na katerem pa, po njegovih opažanjih, kultura izginja iz osrednjih oddaj. Foto: MMC RTV SLO

Takšno je torej opažanje predsednika nacionalnega sveta za kulturo, ki so se mu na današnji seji pridružili tudi predstavniki nekaterih parlamentarnih strank. Ti so predstavili tisti del volilnih programov, ki se nanašajo na kulturo, sicer pa so na seji govorili predvsem o zgoraj omenjenih temah.

Ivan Nedoh, ki poudarja, da ta ni v skladu z Nacionalnim programom za kulturo 2004-2007 (NPK). Po njegovem mnenju je deloval Staš Ravter samovoljno in ni upošteval omenjenega nacionalnega dokumenta.

Začasna ali trajna rešitev?
Po besedah Direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjanu Prelovšku je selitev arhivskega oddelka le začasna rešitev, s tem pa se ni strinjal Nedoh. Izrazil je namreč bojazen, da bo začasna rešitev prerasla v trajno. Po Nedohovi presoji so prostori na Metelkovi za hrambo tako občutljivega gradiva kot je film, povsem neprimerni in niso ustrezno zaščiteni.

Da niti minister za kulturo niti direktor kinoteke nista upoštevala NPK-ja oziroma nista predlagala njegove spremembe v državnem zboru, sta se strinjala tudi članica Renata Salecl in Zupanič.

O kulturnih vsebinah na Radiu Slovenija
Člani sveta so znova spregovorili tudi o zmanjšani zastopanosti kulturnih vsebin na RTV Slovenija, v okviru tega pa so se zlasti dotaknili pred nedavnim odstavljene urednice tretjega programa Ars, Vilme Štritof-Čretnik.

Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je pojasnil, da je bila Štritof-Čretnikova odstavljena, ker je prekoračila sredstva, odmerjena za program Ars. Po njegovih besedah je največ sredstev dobil prav Ars, kako pa je bil denar razporejen znotraj uredništev, pa se sam ni vmešaval. Po Vasletovih izračunih bi do konca leta tretji program glede na prekoračitev sredstev pridelal od 200.000 do 250.000 evrov prekoračenih sredstev, zato je to preprečil. Ob tem pa je direktor Radia Slovenija še opozoril, da se kultura na nacionalnem radiu razume preozko; kultura je po njegovem torej tudi domača glasba, jezikovna omika in skrb za arhivsko dediščino.

Svoje mnenje je v pisni obliki izrazil odsotni član sveta Drago Jančar, ki je poudaril, da je nacionalni radio eden osrednjih kulturnih institucij, na katerem pa, po njegovih opažanjih, kultura izginja iz osrednjih oddaj, oziroma je pogosto podrejena obrobnim političnim dogodkom.

Predstavniki Arsa menijo ...
Svoj pogled so predstavili tudi urednica uredništva za resno glasbo Radia Slovenija Veronika Brvar, urednik literarnih oddaj Marko Golja in urednica uredništva igranega programa Radia Slovenija Irena Glonar, vsi trije s programa Ars. Brvarjeva je poudarila, da uredništvo za resno glasbo ni odgovorno le za oddaje, na skrbi ima tudi pet hišnih ansamblov in je med drugim edino v Sloveniji, ki se sistematično posveča izvozu domače glasbene ustvarjalnosti na tuje. Po njenih opažanjih je denarja vse manj. Glonarjeva je opozorila na pomanjkanje mladih kadrov v svojem uredništvu, Golja pa je dodal, da je na radiu, kar se tiče kulturnih vsebin, na račun nove produkcije vse več ponovitev starih oddaj.

Po Zupaničevih besedah je ključni problem finančna podhranjenost javne RTV, član sveta Andrej Jemec pa se je v primeru, če kvaliteta trpi zaradi pomanjkanja denarja, zavzel za višjo RTV naročnino.